Raziskovalci pravijo, da opazovanja s konca avgusta kažejo, da bo preostali led z veliko verjetnostjo izginil do konca letošnje talilne sezone.
Po 80 letih sistematičnih meritev znanstveniki danes ne spremljajo več zgolj umikanja Triglavskega ledenika, temveč morda že njegovo popolno izginotje. Miha Pavšek z Geografskega inštituta Antona Melika je dejal, da najnovejši posnetki kažejo hitro izginjanje še zadnjih zaplat ledu.
Letošnja nenavadno tanka snežna odeja je ledenik izpostavila taljenju precej prej in za daljše obdobje kot v preteklih letih. Največja višina snežne odeje, izmerjena na meteorološki postaji Kredarica v zimski sezoni 2025–2026, je znašala le 220 centimetrov, medtem ko je bilo povprečje v obdobju 1991–2020 374 centimetrov. Snežna odeja je s postaje izginila že do 31. maja, medtem ko je v referenčnem obdobju 1. junija tam v povprečju ostalo še približno 1,5 metra snega.
Podoben upad doživlja tudi bližnji ledenik pod Skuto v Kamniško-Savinjskih Alpah. Še naprej se krči, letos pa se je razdelil na več ločenih zaplat ledu.
Raziskovalci pravijo, da umikanje obeh ledenikov odraža širše spremembe v Alpah, ki se segrevajo dva- do trikrat hitreje od svetovnega povprečja, ob vse manj snežnih padavinah in vse zgodnejšem spomladanskem taljenju.
Dolgoletna opazovanja prinašajo pomembne dokaze o tej preobrazbi. Ko so leta 1946 začeli sistematično meriti Triglavski ledenik, je ta obsegal približno 14 hektarjev. Raziskovalci so nedavno analizirali tudi ledena jedra iz Triglavskega ledenika in ledenika pod Skuto ter ugotovili, da je bil led več kot meter pod površjem star več kot 70 let. Rezultati kažejo, da ledenika že od začetka šestdesetih let prejšnjega stoletja beležita negativno bilanco kopičenja ledu.
Umikanje ledu razkriva tudi sledi precej starejše preteklosti. Znanstveniki so na na novo razkritem apnencu pod Triglavskim ledenikom odkrili subglacialne karbonatne tvorbe, stare od približno 1.000 do več kot 20.000 let. Nekatere izvirajo iz časa zadnjega ledeniškega maksimuma in pričajo o tem, kako dolgo so deli gorske pokrajine ostali zaščiteni pod ledom.
Ker slovenski površinski ledeniki še naprej izginjajo, raziskovalci vse več pozornosti namenjajo visokogorskim kraškim ledenim jamam. V Sloveniji je znanih več kot 200 ledenih jam, nekatere pa vsebujejo več metrov trajnega ledu, v katerem so ohranjeni podatki o nekdanjem podnebju in okoljskih razmerah. Znanstveniki opozarjajo, da se zmanjšuje tudi jamski led, zato postajata dokumentiranje in ohranjanje teh zapisov vse nujnejša.
