Strokovnjaki opozarjajo, da mora Srbija ponovno razmisliti o dosedanjem pristopu k razvoju nepremičninskega trga, ki je bil večinoma usmerjen v širjenje novogradenj, zviševanje prodajnih cen in privabljanje naložb, zlasti v Beogradu in Novem Sadu. Trajnostna rast trga ne more temeljiti zgolj na rasti cen in gradbeni dejavnosti, temveč mora dati prednost kakovosti, dolgoročnemu urbanističnemu načrtovanju in ustvarjanju resnične gospodarske vrednosti. Za zanesljivejše informacije o cenah nepremičnin, transakcijah in lastništvu sta potrebni tudi močnejše pravno varstvo in večja preglednost.
Podatki Republiškega geodetskega zavoda (RGZ) za prvo polovico leta 2026 kažejo, da je skupna vrednost nepremičninskega trga rasla hitreje od števila opravljenih transakcij. To kaže na povečanje povprečne vrednosti transakcij in nadaljnjo rast cen, čeprav so se gibanja med posameznimi kategorijami nepremičnin razlikovala.
V drugem četrtletju je bilo transakcij manj kot v enakem obdobju lani, skupna vrednost trga pa se je še naprej povečevala. Projekti, katerih cene temeljijo predvsem na pričakovanjih o nadaljnjih podražitvah, bi se lahko znašli pred večjimi izzivi, kakovostnejši gradbeni projekti pa bi se utegnili izkazati za odpornejše. Med prednostnimi nalogami je bila izpostavljena tudi potreba po izboljšanju cenovne dostopnosti stanovanj, zlasti za gospodinjstva s povprečnimi in nižjimi dohodki.
Politične in gospodarske spremembe bi prav tako lahko vplivale na ta sektor, vendar njihovi učinki ne bi bili nujno takojšnji ali enaki na celotnem trgu. Pričakovati je postopno prilagajanje trga, pri čemer bodo preglednost, pravna varnost in kakovost gradnje pridobivale vse večji pomen.
