Hrvaška bi lahko z uvedbo davka na prihodke od digitalnega oglaševanja velikih tehnoloških podjetij, kot sta Google in Meta, zbrala več kot 12 milijonov evrov letno, izhaja iz predloga Hrvaškega združenja digitalnih založnikov (HUDI).
Predlog temelji na avstrijskem modelu, uvedenem leta 2020, po katerem velike spletne platforme plačujejo petodstotni davek na prihodke od oglaševanja, ustvarjene v državi. Avstrija je v prvem letu zbrala približno 43 milijonov evrov, do leta 2023 pa so letni prihodki presegli 100 milijonov evrov. HUDI ocenjuje, da bi lahko podoben sistem Hrvaški prinesel več kot 12 milijonov evrov letno, pri čemer pričakujejo, da se bo ta znesek še povečeval. Po raziskavi HUDI AdEx 2025 so velika tehnološka podjetja leta 2025 na Hrvaškem ustvarila več kot 250 milijonov evrov prihodkov od digitalnega oglaševanja.
Predlog prihaja v času vse večjih finančnih pritiskov na tradicionalne medije. Televizijske in radijske postaje, tiskani mediji ter spletni založniki se soočajo s težavami pri prilagajanju svojih poslovnih modelov trgu digitalnega oglaševanja. Hkrati se zmanjšuje zaupanje javnosti v medije, nedavne raziskave pa kažejo, da se 52 % hrvaških državljanov zavestno izogiba novicam. Družbena omrežja in videoplatforme postajajo vse pomembnejši viri informacij, zaskrbljenost zaradi dezinformacij in vsebin, ustvarjenih z umetno inteligenco, pa še krepi pozive k večji podpori profesionalnemu novinarstvu.
Zamisel o uvedbi digitalnega davka je bila vključena v javno posvetovanje o hrvaškem Akcijskem načrtu za razvoj kulture in medijev za obdobje 2025–2027, ministrstvo za kulturo in medije pa se je strinjalo, da bo predlog proučilo. Kljub temu v HUDI priznavajo, da so možnosti za sprejetje avstrijskega modela razmeroma majhne, deloma zaradi prizadevanj Hrvaške za članstvo v OECD in njenega sodelovanja v širših mednarodnih razpravah o obdavčitvi digitalnega gospodarstva. Ob tem opozarjajo, da bi se davčni prihodki sprva stekali v državni proračun, namesto da bi bili samodejno namenjeni medijskim organizacijam.
Evropska komisija je pojasnila, da so odločitve o uvedbi takšnega davka, določitvi davčne stopnje in načinu porabe zbranih sredstev v pristojnosti posameznih držav članic, če so predvideni ukrepi skladni s pravom EU. Komisija je tudi poudarila, da je bila avstrijska shema podpore digitalni preobrazbi medijev odobrena v skladu s pravili EU o državni pomoči, medtem ko bi moral morebiten podoben hrvaški model prestati ločeno presojo.
Za uvedbo digitalnega davka se zavzema tudi Hrvaško novinarsko društvo (HND), ki predlaga, da bi se prihodki stekali v poseben sklad za podporo profesionalnemu novinarstvu. Po njihovem mnenju bi bilo treba sredstva razdeljevati na podlagi meril, ki zagotavljajo uredniško neodvisnost, spoštovanje poklicnih standardov, zaposlovanje novinarjev in vlaganja v izvirne medijske vsebine.
