V Sloveniji so vse glasnejši pozivi k spremembam Šutarjevega zakona, sprejetega po nujnem postopku po napadu v Novem mestu, v katerem je pred letom dni umrl 48-letni Aleš Šutar. Dogodek je sprožil množične proteste in vlado spodbudil k zaostritvi varnostnih ukrepov ter pravil na področju socialnega varstva. Zakon, ki je začel veljati 27. novembra 2025, je razširil policijska pooblastila, omogočil izvršbo na socialne prejemke za izterjavo neplačanih glob in zaostril pogoje za upravičenost do nekaterih socialnih prejemkov, kadar starši ne zagotavljajo rednega obiskovanja šole svojim otrokom. Vendar predstavniki lokalnih oblasti opozarjajo, da je bilo začetno izboljšanje varnostnih razmer kratkotrajno, socialne službe pa poročajo o skromnem napredku pri rednem obiskovanju pouka med romskimi otroki.
Župani občin na jugovzhodu Slovenije pozivajo k stalnemu ukrepanju, saj menijo, da se je učinek zakona zmanjšal, potem ko je ustavno sodišče marca zadržalo izvajanje določbe, ki je omogočala izvršbo na socialne prejemke. Novomeški župan Gregor Macedoni je skupaj s predstavniki Krškega in Šentjerneja poudaril potrebo po širših spremembah socialne politike in politike zaposlovanja.
Center za socialno delo Dolenjska in Bela krajina je medtem sporočil, da je od začetka veljavnosti zakona prejel več kot 100 obvestil šolske inšpekcije o starših, ki svojih otrok niso pošiljali v šolo. Predstavniki romske skupnosti po drugi strani trdijo, da sta se varnost in redno obiskovanje pouka izboljšala, vendar opozarjajo, da so ukrepi hkrati prispevali k večji nestrpnosti in diskriminaciji njihove skupnosti.
Zakon je spremenil tudi način policijske obravnave nekaterih kaznivih dejanj in varnostnih tveganj. Policija je do konca avgusta obravnavala 1.530 primerov lahkih telesnih poškodb, kar je več kot tretjino več kot v enakem obdobju leto prej, ko jih je zabeležila 1.118. Pristojni del povečanja pripisujejo določbi, ki omogoča pregon takšnih dejanj, ne da bi morale žrtve same sprožiti postopek.
Zakon je kraje in poškodovanja tuje stvari, pri katerih škoda ne presega 500 evrov, prekvalificiral v prekrške. Ta sprememba je zdaj predmet ustavnosodne presoje, potem ko je vrhovno sodišče ustavnemu sodišču predlagalo oceno njene ustavnosti. Policija je poleg tega že šestkrat od začetka veljavnosti zakona uporabila nova pooblastila, ki ji pod določenimi pogoji omogočajo vstop v stanovanja brez sodne odredbe zaradi zasega strelnega orožja.
Ministrstvo za notranje zadeve je priznalo, da zakon ni prinesel zadostnega izboljšanja varnosti in da so potrebne spremembe. Branko Lobnikar, ki vodi strokovni svet za oceno izvajanja zakona, je pozval k vsebinskim spremembam na podlagi dosedanjih izkušenj, policija pa poudarja, da zgolj izvajanje represivnih ukrepov ne more zagotoviti trajnih rezultatov.
Policija zato poziva k preventivnim ukrepom, tesnejšemu sodelovanju med institucijami in stalni prisotnosti policistov na terenu. Nova vlada je napovedala, da namerava krajo ponovno opredeliti kot kaznivo dejanje, širše reforme pa bodo predvidoma odprle tudi vprašanja ravnovesja med javno varnostjo, socialno politiko, pravnimi jamstvi in pravicami romske skupnosti.
