Evropska komisarka za širitev Marta Kos je izjavila, da pričakuje, da bo Srbija Sloveniji izročila arhive nekdanjih jugoslovanskih varnostnih služb, ki se nanašajo na Slovenijo, saj bi to vprašanje lahko postalo nova točka spora v procesu pristopanja Srbije k Evropski uniji.
Kos je 4. novembra ob predstavitvi letnega širitvenega svežnja Evropske komisije za slovenske medije poudarila, da je treba nerešena dvostranska vprašanja med državami članicami EU in državami kandidatkami reševati v evropskem duhu. Spomnila je na Sporazum o vprašanjih nasledstva nekdanje Jugoslavije iz leta 2001, ki ga je podpisalo šest držav naslednic, med njimi Srbija in Slovenija, ter izpostavila pomen spoštovanja preteklih dogovorov in ohranjanja dobrososedskih odnosov. Ob tem je dejala, da pričakuje, da bo Slovenija podprla pristopna pogajanja Srbije z EU, in izrazila prepričanje, da je mogoče odprta vprašanja rešiti dvostransko, brez ultimatov.
Janša je Srbijo pozval, naj Sloveniji izroči vse arhivsko gradivo nekdanjih jugoslovanskih varnostnih služb, ki se nanaša na Slovenijo, saj po njegovih besedah ta obveznost izhaja iz sporazuma o nasledstvu.
Ponovil je, da mora Srbija kot ena od držav naslednic vrniti premoženje in arhivsko dokumentacijo, ki pripadata nekdanjim jugoslovanskim republikam. Njegova Slovenska demokratska stranka (SDS) je to vprašanje že pred tem odprla po volilnem uspehu gibanja, ki ga v Srbiji vodijo študenti.
Beograd vztraja, da so bili zadevni dosjeji tajnih služb uničeni. Po uradnem odgovoru, ki ga je Arhiv Republike Slovenije prejel pred nekaj leti, so bile arhivske zbirke Zveznega sekretariata za notranje zadeve, ki so vključevale tudi gradivo nekdanje Službe državne varnosti, znane kot UDBA, uničene ali močno poškodovane med Natovim bombardiranjem stavbe ministrstva za notranje zadeve leta 1999.
Slovensko ministrstvo za zunanje zadeve je sporočilo, da bo še naprej vztrajalo pri izročitvi dokumentov, ki jih zajema Priloga D sporazuma o nasledstvu iz leta 2001. Ta določa takojšen in neoviran dostop do arhivov nekdanje skupne države. Ljubljana je že leta 2014 predlagala tudi digitalizacijo arhivskega gradiva, ki je skupno državam naslednicam in ni predmet delitve.
Pobudo so medtem sprejele vse strani, pogovori o njeni izvedbi pa še potekajo. Kljub temu ministrstvo vztraja, da digitalizacija ne more nadomestiti vrnitve gradiva, do katerega je Slovenija upravičena v izvirni obliki.
