Bosna in Hercegovina uvozi skoraj 80 odstotkov hrane, ki jo porabi, medtem ko domača kmetijska pridelava pokrije le približno 20 odstotkov potreb države. To kaže na vse večjo odvisnost kmetijskega sektorja od tujih dobaviteljev.
Težave so še posebej očitne med letošnjo jesensko setvijo, ki je za kmete po vsej državi postala dražja. Domača pridelava pšenice na primer pokriva le približno polovico potreb države. Dražen Jović s kmetijskega posestva Semberija v Bijeljini je opozoril, da bi takšna odvisnost lahko ogrozila prehransko varnost, ob tem pa spomnil, kako hitro so se med pandemijo COVID-19 praznile police supermarketov.
Po podatkih Zunanjetrgovinske zbornice Bosne in Hercegovine je država samo v prvih šestih mesecih leta 2026 za uvoz mesa, sadja, zelenjave, mlečnih izdelkov in živih živali porabila več kot 720 milijonov konvertibilnih mark.
Največji delež tega uvoza so predstavljali meso, sadje in zelenjava, mleko ter jajca. Predstavniki potrošnikov so opozorili tudi na razlike v predpisih o živilih, med drugim glede dovoljenega časa shranjevanja zamrznjenega mesa.
Predstavniki kmetijskega sektorja in strokovnjaki menijo, da je za zmanjšanje odvisnosti od uvoza potrebna celovita ocena domačih proizvodnih zmogljivosti, s katero bi ugotovili, katere potrebe po hrani lahko država zadovolji sama in kje uvoz ostaja nujen. Poudarjajo tudi potrebo po boljših pogojih, ki bi domačim pridelovalcem in proizvajalcem omogočili ohranitev in širitev dejavnosti. Ekonomisti opozarjajo, da se naraščajoči stroški proizvodnje in uvoza nazadnje prenesejo na potrošnike, velika odvisnost od tujih dobaviteljev pa državo še bolj izpostavlja motnjam na mednarodnih trgih.
