Slovenija se sooča z eno najtežjih kmetijskih sezon v zadnjih letih, saj vztrajna suša in izjemna vročina še naprej povzročata škodo na pridelkih in živini, kmetje pa opozarjajo, da je velik del letošnjega pridelka že izgubljen.
Po podatkih Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) je izgubljenih od 30 do 50% pridelka žit, medtem ko bi se lahko pridelek koruze zmanjšal celo za 80–90%. Močno naj bi upadel tudi pridelek krompirja, škoda na oljnih bučah, soji in sončnicah pa bi lahko dosegla 40% ali več.
Pomanjkanje padavin je močno prizadelo tudi pašnike. Pridelek trave v nižinskih območjih naj bi bil manjši za 40–50%, medtem ko bi se lahko izgube v gorskih območjih gibale od 50% pa skoraj do celotnega pridelka. Nekateri živinorejci so že začeli kupovati dodatno krmo, porabljati zaloge sena in silaže ali zmanjševati število živali.
Posledice bi lahko sčasoma občutili tudi potrošniki. Kmetje opozarjajo, da bi povečano število zakolov živine zaradi pomanjkanja krme sprva lahko znižalo cene mesa, nato pa bi se te zvišale, ko bi se razpoložljive zaloge živine zmanjšale.
Prizadeti so tudi sadje, zelenjava in vinogradi. Trenutno pričakujejo, da bo pridelek sadja manjši za 30–40%, ponekod tudi za 50%, medtem ko bi lahko na nekaterih nenamakanih območjih pridelave zelenjave pridelek povsem izostal. Pridelek oljk bi se lahko zmanjšal za do 50%, vinograde pa prizadevata tako slabši razvoj grozdja kot pospešeno zorenje.
Slovenski hmeljarski sektor se sooča s posebno težkim letom. Kombinacija hudih neurij s točo v zgodnejšem delu sezone in dolgotrajne vročine je letošnjo letino uvrstila med najslabše v zadnjem obdobju, proizvodnja pa naj bi prvič po letu 2015 padla pod 2.000 ton.
Suša vpliva celo na ribogojnice, kjer so zaradi nizkega vodostaja in visokih temperatur v nekaterih obratih morali prenehati hraniti ribe. Znake stresa kažejo tudi gozdovi, strokovnjaki pa opozarjajo, da bi lahko oslabljena drevesa postala vse bolj dovzetna za napade podlubnikov.
Kmetijske oblasti pozivajo kmete, naj nadaljujejo namakanje tam, kjer je to mogoče, ob tem pa skrbno uporabljajo razpoložljive vodne vire. Opozarjajo pa, da obseg škode kaže na potrebo po dolgoročnih ukrepih, s katerimi bi slovensko kmetijstvo postalo odpornejše na vse pogostejše vročinske valove in suše.
Nekaj olajšanja je pričakovati prihodnji teden, ko naj bi Slovenijo dosegel hladnejši in bolj vlažen zrak, kar bo povečalo možnost padavin in zmanjšalo nevarnost požarov v naravi. Meteorologi pravijo, da je država v zadnjem tednu julija in prvem tednu avgusta doživela enega najhujših vročinskih valov doslej.
