Odločitev pomeni pomemben udarec za vlado premierja Janeza Janše, saj je Ustavno sodišče presodilo, da je treba državljanom omogočiti zahtevo za referendum o spornem omnibusnem zakonu, ki poleg obsežnih davčnih razbremenitev uvaja tudi širše reforme pokojninskega in zdravstvenega sistema, delovnih razmerij ter sistema socialne države.
Zakon, sprejet maja, je spremenil deset obstoječih zakonov, vlada pa ga je predstavila kot sveženj, namenjen zmanjšanju administrativnih bremen in življenjskih stroškov ter krepitvi gospodarske konkurenčnosti Slovenije. Sindikati so ob podpori opozicijskih strank in organizacij civilne družbe zakon izpodbijali z argumentom, da močno presega področje davčne politike ter uvaja velike sistemske spremembe, ki posegajo v slovenski model socialne države. Referendumsko pobudo je sprva podprlo več kot 47.000 državljanov.
Parlament je zahtevo zavrnil z utemeljitvijo, da ustava prepoveduje referendume o zakonih, ki se nanašajo na davke in obvezne prispevke. Ustavno sodišče pa je z odločitvijo, sprejeto s sedmimi glasovi proti enemu, ugotovilo, da se številne določbe zakona nanašajo na širša politična vprašanja, ki jih ni mogoče preprosto izključiti iz referenduma zgolj zato, ker so bila združena z davčnimi ukrepi.
Sodniki so kritizirali tudi odločitev vlade, da reforme združi v omnibusni zakon, in opozorili, da bi lahko povezovanje številnih medsebojno nepovezanih reform v enem samem zakonskem predlogu spodkopalo ustavno pravico državljanov do referenduma. Sodišče je poudarilo, da bi bilo mogoče predlagane spremembe sprejeti z ločenimi zakoni, kar bi zagotovilo večjo pravno jasnost in preglednost. Odločitev sindikatom omogoča nadaljevanje zbiranja 40.000 podpisov, potrebnih za razpis referenduma, kampanja pa naj bi se začela 1. septembra.
Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja KSJS in eden od vodij pobude, je odločitev pozdravil ter dejal, da bi morali imeti državljani možnost odločati o reformah, ki vplivajo na socialno državo ter zdravstveni in pokojninski sistem.
Vlada je odločitev medtem ostro kritizirala. Premier Janez Janša je dejal, da bodo imeli Slovenci zdaj možnost glasovati o tem, ali podpirajo nižje davke, višje plače in pokojnine ter cenejšo hrano, Ustavnemu sodišču pa je očital nedoslednost pri obravnavi prejšnjih referendumskih primerov.
Razočaranje so izrazile tudi gospodarske organizacije, ki opozarjajo, da bi lahko odložitev izvajanja reformnega svežnja upočasnila gospodarsko rast in zmanjšala konkurenčnost Slovenije. Če bodo pobudniki zbrali zahtevano število podpisov, bo moral Državni zbor razpisati referendum o zakonu na ravni celotne države.
