Svetovni voditelji so se zbrali v New Yorku na 81. zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov, letni teden na visoki ravni pa se je začel 22. septembra v času vojn v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu, naraščajočih geopolitičnih napetosti ter obnovljenih razprav o prihodnosti večstranskega sodelovanja.
Tudi Zahodni Balkan bo v New Yorku pomembno zastopan. Predsednik Srbije Aleksandar Vučić se udeležuje zasedanja in naj bi 23. septembra nagovoril Generalno skupščino, pri čemer naj bi Kosovo in Metohija ostala pomemben del diplomatskega programa Srbije. V New Yorku je tudi srbski zunanji minister Marko Đurić, ki je že opravil dvostranska srečanja s tujimi predstavniki.
Hrvaško zastopa premier Andrej Plenković, ki bo nagovoril Generalno razpravo in se srečal z generalnim sekretarjem ZN Antóniem Guterresom. Med obiskom naj bi Plenković sodeloval tudi na Vrhu partnerjev za multilateralizem, srečanju Krimske platforme, vrhu Mednarodnega sistema za opazovanje oceanov in Forumu Evropa–Zaliv ter na vrsti dvostranskih in gospodarskih srečanj. Spremlja ga zunanji minister Gordan Grlić Radman.
Črno goro zastopa podpredsednik vlade in zunanji minister Ervin Ibrahimović, ki bo v New Yorku ostal od 21. do 25. septembra. Po navedbah črnogorskega zunanjega ministrstva je njegov program osredotočen na predstavljanje zunanjepolitičnih prednostnih nalog države, krepitev njenega položaja v večstranskih institucijah ter razprave o globalnih vprašanjih, povezanih z mirom in trajnostnim razvojem, poleg številnih dvostranskih srečanj. Zastopana je tudi Bosna in Hercegovina, predsedujoči predsedstvu Denis Bećirović pa naj bi Generalno razpravo nagovoril 22. septembra.
Za regijo pa srečanje ZN poteka v posebej občutljivem obdobju za evropsko varnost. Ukrajina ostaja eno osrednjih mednarodnih vprašanj, vojna pa še naprej oblikuje razprave o suverenosti, ozemeljski celovitosti, mednarodnem pravu, varnosti in vlogi ZN. Italija je na primer napovedala, da bo njen zunanji minister Antonio Tajani 23. septembra nagovoril zasedanje Varnostnega sveta ZN o Ukrajini, pri čemer se bo osredotočil na zaščito civilistov, možnost prekinitve ognja ter podporo energetski odpornosti in obnovi Ukrajine.
V programu bo tudi Krimska platforma, zlasti prek sodelovanja Hrvaške. Platforma je bila ustanovljena z namenom ohranjanja mednarodne pozornosti na Krimu in ozemeljski celovitosti Ukrajine, zato je njena prisotnost v New Yorku še posebej pomembna v času nadaljevanja razprav o prihodnosti vojne in morebitni diplomatski rešitvi.
Za Srbijo in širši Zahodni Balkan ima govor o suverenosti in ozemeljski celovitosti tudi dodatno regionalno razsežnost. Beograd je svoje stališče do Ukrajine dosledno povezoval s širšim vztrajanjem pri spoštovanju Ustanovne listine ZN in ozemeljske celovitosti, hkrati pa ohranjal svoje stališče glede Kosova. Vučić je na prejšnjih zasedanjih Generalne skupščine ZN zagovarjal stališče, da bi bilo treba ista načela dosledno uporabljati za vse države.
Poleg posameznih konfliktov naj bi se letošnja skupščina osredotočila tudi na prihodnost samega multilateralizma. Uradna tema 81. zasedanja je »Obnova zaupanja, upravljanje preobrazbe: Združeni narodi, ki delujejo za vse«. ZN navajajo, da je namen tedna na visoki ravni okrepiti globalno sodelovanje v času prepletajočih se geopolitičnih, gospodarskih in humanitarnih izzivov. Osebno naj bi se ga udeležilo skoraj 130 voditeljev držav in vlad.
Teden na visoki ravni se bo nadaljeval do 29. septembra, Generalna razprava pa se bo končala 28. septembra. Poleg političnih govorov in dvostranskih srečanj program vključuje razprave na visoki ravni o podnebnem ukrepanju, pravici do razvoja, dvigovanju morske gladine, pripravljenosti na pandemije in boju proti rasizmu, kar odraža širok nabor vprašanj, s katerimi se ZN še naprej ukvarjajo poleg neposrednih varnostnih kriz.
Za Zahodni Balkan srečanja v New Yorku niso le priložnost za razpravo o globalnih krizah, temveč tudi za krepitev dvostranskih odnosov, predstavitev nacionalnih prednostnih nalog in odpiranje regionalnih vprašanj na največjem svetovnem diplomatskem odru. Ker so Srbija, Hrvaška, Črna gora ter Bosna in Hercegovina med državami, zastopanimi na najvišji ravni, naj bi regija ostala del širših razprav o evropski varnosti, mednarodnem pravu, vključevanju v EU in stabilnosti.
