Hrvaška vlada je predstavila predlog državnega proračuna za leto 2027 v višini 41,5 milijarde evrov, ki predvideva višja sredstva za pokojnine, obrambo, zdravstvo, izobraževanje, stanovanjsko politiko in infrastrukturo.
Ob predstavitvi proračuna je premier Andrej Plenković dejal, da naj bi hrvaško gospodarstvo leta 2027 zraslo za 2,1 %, leta 2028 za 2,2 % in leta 2029 za 2,1 %. Inflacija naj bi se po napovedih umirila na približno 2,7 %, javnofinančni primanjkljaj sektorja država naj bi znašal 2,9 % BDP, delež javnega dolga pa naj bi se zmanjšal na 55,3 % BDP. Vlada je poudarila, da želi s proračunom ohraniti gospodarsko stabilnost, zagotoviti podporo ranljivim skupinam prebivalstva in nadaljevati naložbe po vsej državi.
Pokojnine ostajajo med največjimi proračunskimi prednostnimi nalogami, saj je za pokojninski sistem predvidenih skoraj 11 milijard evrov, kar je 875 milijonov evrov več kot leta 2026. Vlada namerava nadaljevati zviševanje pokojnin z izboljšano formulo usklajevanja in višjim letnim pokojninskim dodatkom, hkrati pa odpraviti dohodnino od pokojnin. Pomembna prednostna naloga je tudi cenovno dostopno stanovanje, za izvajanje Nacionalnega načrta stanovanjske politike pa je namenjenih 246 milijonov evrov. Program predvideva gradnjo do 1.000 cenovno dostopnih stanovanj v 16 mestih in občinah. Sredstva za demografsko obnovo in podporo družinam naj bi prav tako presegla milijardo evrov.
Obsežne naložbe so predvidene tudi v zdravstvu in izobraževanju, med drugim 237 milijonov evrov za gradnjo Nacionalne otroške bolnišnice v Zagrebu. Dodatnih 220 milijonov evrov je namenjenih gradnji in opremljanju osnovnih šol, kar bo podprlo prehod na enoizmenski pouk, medtem ko je za vrtce predvidenih 163 milijonov evrov. Prometni projekti vključujejo posodobitev železnic, nabavo novih vlakov in plovil ter nadaljnji razvoj omrežja avtocest in hitrih cest. Vlada je za projekte oskrbe z vodo, kanalizacije in čiščenja odpadnih voda v triletnem obdobju namenila 745 milijonov evrov, dodatnih 250 milijonov evrov pa za protipoplavno zaščito.
Izdatki za obrambo bodo med tistimi z največjim povečanjem, saj se bo proračun ministrstva za obrambo zvišal z 1,64 milijarde na 2,05 milijarde evrov, s čimer bodo obrambni izdatki po merilih Nata presegli 2 % BDP. Načrti posodobitve vključujejo nakup tankov Leopard, raketnih sistemov HIMARS in Chunmoo, brezpilotnih letalnikov ter nadaljnjo krepitev zmogljivosti hrvaških bojnih letal Rafale.
Vlada namerava nadaljevati tudi vlaganja v energetsko varnost, vključno s povečanjem zmogljivosti terminala za utekočinjeni zemeljski plin (LNG) na otoku Krk, ter krepiti kmetijsko in ribiško proizvodnjo. Predlog proračuna bo zdaj obravnaval hrvaški sabor, razprava pa je predvidena v drugi polovici novembra.


