Hrvaška je leta 2025 med državami članicami Evropske unije zabeležila četrto največjo medletno rast prihodkov od davkov in socialnih prispevkov. Po najnovejših podatkih Eurostata so se ti prihodki v primerjavi s prejšnjim letom povečali za 9,3 odstotka.
Prihodki od davkov in socialnih prispevkov so se v Romuniji povečali za 10,5 odstotka, v Bolgariji za 10,4 odstotka, na Malti pa za 9,4 odstotka. Za Hrvaško se je uvrstila Litva z 8,4-odstotno rastjo. Na ravni Evropske unije so se skupni prihodki povečali za 401 milijardo evrov, na 7.686 milijard evrov, pri čemer so vse države članice zabeležile nominalno rast. Povečanje prihodkov pa ne pomeni nujno tudi višjih davčnih stopenj, saj nanje vplivajo tudi gospodarska dejavnost, zaposlenost, plače, potrošnja in inflacija.
Hrvaška je izstopala tudi po strukturi svojega davčnega sistema. Prihodki od davkov na proizvodnjo in uvoz so leta 2025 predstavljali 19 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), kar je bil drugi največji delež v Evropski uniji, takoj za Švedsko z 20,8 odstotka.
Med te davke spadajo posredne dajatve, kot so davek na dodano vrednost (DDV), trošarine in carine. Nasprotno pa so prihodki od davkov na dohodek, dobiček in premoženje predstavljali le 7,8 odstotka hrvaškega BDP, medtem ko je povprečje EU znašalo 13,2 odstotka. Nižje deleže so zabeležile le Romunija, Bolgarija in Madžarska.
Kljub visoki medletni rasti prihodkov je skupni delež davkov in socialnih prispevkov v hrvaškem BDP ostal pod povprečjem Evropske unije. Davki in socialni prispevki so leta 2025 predstavljali 40,7 odstotka BDP EU, medtem ko je leta 2024 ta delež znašal 40,2 odstotka. V evrskem območju se je delež povečal s 40,7 na 41,3 odstotka. Najvišji delež je zabeležila Francija s 46 odstotki, sledili sta Belgija s 44,7 odstotka in Danska s 44,3 odstotka. Podatki za Hrvaško kažejo, da se njen davčni sistem v primerjavi z drugimi članicami Evropske unije razmeroma močno opira na obdavčitev potrošnje.
