Vrh je gostil črnogorski predsednik Jakov Milatović, sopredsedoval pa mu je predsednik Evropskega sveta António Costa. Udeležili so se ga nekateri najvplivnejši evropski voditelji, med njimi Ursula von der Leyen, Emmanuel Macron, Friedrich Merz, Giorgia Meloni, Pedro Sánchez, Donald Tusk in Robert Fico, skupaj z voditelji iz vsega Zahodnega Balkana. Obseg udeležbe je poudaril strateški pomen, ki ga Bruselj v času naraščajočega geopolitičnega tekmovanja in varnostnih skrbi vse bolj pripisuje regiji.
Eden najbolj spremljanih trenutkov vrha je bil obisk francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki je postal prvi francoski predsednik na obisku v Črni gori. Med obiskom je Macron večkrat poudaril prijateljstvo med Francijo in Črno goro ter ponovno potrdil podporo Pariza evropski poti države. Njegova navzočnost je imela posebno simbolno težo glede na zgodovinsko vplivno vlogo Francije pri oblikovanju politike širitve EU. Skupaj s kanclerjem Merzem je Macron podprl tudi predloge, katerih cilj je državam kandidatkam omogočiti postopno sodelovanje v nekaterih politikah in gospodarskih strukturah EU še pred polnopravnim članstvom, kar odraža vse večjo željo znotraj Unije po pospešitvi vključevanja brez čakanja na zaključek dolgotrajnega pristopnega procesa.
Dnevni red vrha je bil osredotočen na širitev, Načrt rasti EU za Zahodni Balkan, gospodarsko konvergenco, infrastrukturno povezljivost, energetsko varnost in regionalno sodelovanje. Voditelji so razpravljali o načinih, kako regijo približati enotnemu trgu EU, izboljšati gospodarske priložnosti in okrepiti sodelovanje na področjih od prometa in energije do digitalne povezljivosti in varnosti. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je širitev opisala kot strateško naložbo v stabilnost, blaginjo in varnost Evrope, António Costa pa je poudaril, da Zahodni Balkan ostaja sestavni del prihodnosti Evropske unije.
Zelo pomemben rezultat vrha je bil podpis petih sporazumov med Francijo in Črno goro, med katerimi je eden najpomembnejših sporazum s francoskim gradbenim podjetjem Bouygues Bâtiment International za izvedbo projekta novega Univerzitetnega kliničnega centra Črne gore. Ta pomeni novo razvojno fazo ene najpomembnejših infrastrukturnih naložb v zgodovini zdravstvenega sistema države, skupaj s podpisom memoranduma o soglasju, namenjenega krepitvi sodelovanja med Francijo in Črno goro.
Za Črno goro je vrh pomenil velik diplomatski uspeh. Tako predsednik Jakov Milatović kot premier Milojko Spajić sta priložnost izkoristila za predstavitev države kot najnaprednejše kandidatke za članstvo v EU v regiji in za utrditev ambicije Podgorice, da se Uniji pridruži do leta 2028. Njuno sporočilo je podprla tudi Ursula von der Leyen, ki je dejala, da je cilj članstva Črne gore »na dosegu roke«, če bo reformni zagon ohranjen. S tem ko je gostila več deset delegacij in več sto mednarodnih novinarjev, Črna gora ni le pokazala svojih diplomatskih zmogljivosti, temveč je tudi okrepila svojo podobo vodilne države v procesu evropskega povezovanja Zahodnega Balkana.
Čeprav dramatičnih prebojev niso napovedali, je vrh poslal jasno politično sporočilo: širitev EU je znova visoko na evropski agendi. V času naraščajoče geopolitične negotovosti so voditelji želeli Zahodni Balkan prepričati, da njegova prihodnost ostaja trdno povezana z Evropsko unijo in da bo regija še naprej igrala osrednjo vlogo v dolgoročni viziji celine za mir, varnost in blaginjo.
