Hrvaška izvaja obsežen naložbeni program, ki zajema železnice, ceste, pristanišča, celinske plovne poti in letalstvo, pri čemer so milijarde evrov že zagotovljene ali načrtovane za prihodnja leta. Skupna vrednost projektov, podprtih v okviru evropskih programov financiranja, trenutno znaša približno 5,57 milijarde evrov, od tega okoli 3,45 milijarde evrov nepovratnih sredstev EU.
Eden najpomembnejših projektov je rekonstrukcija in elektrifikacija železniške proge Hrvatski Leskovac–Karlovac, 44-kilometrskega odseka, ki ga nadgrajujejo z drugim tirom, novimi mostovi, viadukti, postajami in električno infrastrukturo. Projekt v vrednosti 348,5 milijona evrov naj bi bil dokončan do konca leta 2029, vlakom pa bo omogočal hitrosti do 160 km/h.
Ta odsek je del načrtovane nižinske železniške proge med Zagrebom in Reko, ki naj bi zagotovila hitrejšo povezavo z največjim hrvaškim pristaniščem in srednjo Evropo. Prihodnji 175-kilometrski koridor je načrtovan kot popolnoma elektrificirana dvotirna železnica z več kot 30 predori in viadukti, vključno z načrtovanim 14-kilometrskim predorom skozi Veliko Kapelo.
Naložbe v železnice naj bi ostale ena glavnih prednostnih nalog, saj se že vlaga več kot 1,7 milijarde evrov, v naslednjem desetletju pa je načrtovanih še približno šest milijard evrov dodatnih projektov modernizacije. Hrvaška prenavlja tudi potniški vozni park, pri čemer že obratuje 70 novih nizkopodnih vlakov, do leta 2029 pa so predvideni še dodatni električni, baterijski in hibridni vlaki.
Vzporedno se širi tudi cestna infrastruktura, vključno z dokončanjem Istrskega ipsilona, novimi hitrimi cestami, obvoznicami in dodatnimi avtocestnimi pasovi. Potekajo tudi priprave na projekte, kot sta predlagana povezava Istrski X proti Labinu in nov most, ki bo Krk povezal s celino.
Hrvaška veliko vlaga tudi v svoja pristanišča, projekti pa potekajo na Reki, v Splitu, Zadru, na Krku, Rabu in v Rovinju, medtem ko se nadaljujejo tudi naložbe v celinske plovne poti in pristanišče Osijek. V letalstvu Croatia Airlines svojo floto nadomešča z letali Airbus A220, do konca julija pa je bilo dobavljenih že 10 od načrtovanih 15 letal. Vlada navaja, da je dolgoročni cilj vzpostaviti varnejše, hitrejše in bolje povezano prometno omrežje, okrepiti povezave med hrvaškimi regijami ter hkrati izboljšati položaj države na evropskih prometnih koridorjih.

