Čeprav zborovsko petje sega že v antiko, je bila tradicija na območju današnje Slovenije prvič dokumentirana v visokem srednjem veku in se je neprekinjeno ohranila do danes, navaja slovensko ministrstvo za kulturo. Pobudo za vpis je dal Zveza pevskih zborov Primorske, ki ima pomembno vlogo pri spodbujanju tradicije z nastopi in dolgoletnim festivalom Primorska poje.
Zborovsko petje je v 19. stoletju z razvojem ljubiteljskega glasbenega gibanja doživelo velik razcvet, kar je privedlo do ustanavljanja številnih pevskih društev po vsej Sloveniji. V naslednjih dveh stoletjih so zbori postali pomemben način širjenja slovenskih pesmi ter prispevali h kulturni mobilizaciji v različnih družbenih in zgodovinskih obdobjih.
Tradicija je tudi danes izjemno razširjena. V zborovskih sestavih po vsej Sloveniji sodeluje več kot 64.000 ljudi, kar pomeni, da je v zborovsko petje vključen približno vsak 33. prebivalec Slovenije. Zborovsko petje je tudi pomemben način, da umetniška glasba doseže široko občinstvo, saj povezuje veliko število izvajalcev in poslušalcev.
Razvoj zborovskega petja podpirajo Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD) ter regionalne zborovske zveze. K ohranjanju tradicije dodatno prispevajo tekmovanja, festivali in srečanja, med njimi Naša pesem v Mariboru, Mladinski pevski festival v Celju, Tekmovanje otroških pevskih zborov v Zagorju ob Savi in Mednarodno zborovsko tekmovanje Gallus v Mariboru.
Slovenski zbori so dosegli pomembna priznanja tudi v mednarodnem prostoru. Eden najodmevnejših uspehov v zadnjih letih je bil dosežen, ko je Zbor sv. Nikolaja iz Litije osvojil Veliko nagrado Evrope za zborovsko petje, ki velja za najprestižnejše zborovsko tekmovanje na svetu.
Zborovsko petje je zdaj 146. vpis v slovenskem Registru nesnovne kulturne dediščine, kjer so med drugim že planinstvo, zeliščarstvo, ljubiteljsko gledališče, čebelarstvo in koline, tradicionalni zimski običaj zakola prašiča. Priznanje odraža ne le zgodovinski pomen zborovske glasbe v Sloveniji, temveč tudi njeno trajno priljubljenost kot žive kulturne prakse.
