Po predlaganem dogovoru bo srbska država, če bo ruski Gazprom Neft pristal na prodajo svojega 56,15-odstotnega deleža v NIS-u MOL-u in če bo transakcijo odobril ameriški Urad za nadzor tujega premoženja (OFAC), pridobila dodatni 5-odstotni delež v družbi. To bi okrepilo položaj Beograda v ključnih procesih korporativnega odločanja in mu dalo večja pooblastila za podporo ali blokiranje odločitev, ki bi bile ocenjene kot nasprotne nacionalnim interesom Srbije.
Drug pomemben element dogovora se nanaša na prihodnost rafinerije v Pančevu, enega najpomembnejših energetskih objektov v Srbiji. Po navedbah srbskih uradnikov se je madžarska stran zavezala, da bo obratovanje rafinerije ohranila najmanj na povprečnih letnih ravneh zmogljivosti, zabeleženih v štirih letih pred uvedbo ameriških sankcij. Zagotovitev nemotenega delovanja rafinerije je bila ena glavnih prednostnih nalog Srbije, saj ima ta ključno vlogo pri oskrbi domačega trga z gorivom.
Dogovor bi razširil tudi pristojnosti srbskih predstavnikov v upravnem odboru NIS-a. Vladni uradniki pravijo, da bi člani odbora, ki jih imenuje Srbija, dobili večja pooblastila ne le pri odločanju, temveč tudi pri preprečevanju potencialno škodljivih korporativnih potez. Če bo dogovor uresničen, bi srbski državi zagotovil največji vpliv na NIS po privatizaciji družbe leta 2008.
Predlagani dogovor prihaja v času, ko si Srbija prizadeva zaščititi svojo energetsko varnost in NIS obvarovati pred posledicami mednarodnih sankcij, hkrati pa ohraniti stabilno oskrbo z gorivom in nadaljnje delovanje ene strateško najpomembnejših družb v državi.
