Število prašičev se je med dvema popisoma kmetijstva zmanjšalo za več kot 30 %, število goveda pa za skoraj 18 %, kar vzbuja skrb glede dolgoročne vzdržnosti domače proizvodnje hrane.
Kmetje opozarjajo, da nizke odkupne cene, zamude pri izplačevanju subvencij in nepredvidljiva državna podpora vse bolj otežujejo ohranjanje proizvodnje. Zlasti proizvajalci mleka se soočajo z velikim razkorakom med odkupno ceno in proizvodnimi stroški. Po navedbah kmetijskih strokovnjakov nekateri za liter mleka prejmejo približno 30 dinarjev, proizvodni stroški pa lahko dosežejo 50 dinarjev, zato številni poslujejo z izgubo.
Vse večja prisotnost uvoženih izdelkov še povečuje zaskrbljenost domačih proizvajalcev. Kmetje in predstavniki panoge menijo, da nenadzorovan uvoz in konkurenca cenejših izdelkov dodatno pritiskata na domače kmetije.
Strokovnjaki pozivajo k učinkovitejšemu nadzoru trga, pravičnejšim odkupnim cenam in doslednim podpornim ukrepom, ob tem pa poudarjajo, da bodo za obnovo živinorejske proizvodnje potrebne dolgoročne naložbe, ne pa kratkoročni posegi.
Kmetijski strokovnjaki poudarjajo tudi potrebo po tesnejšem sodelovanju med kmeti, mlekarnami in mesnopredelovalnimi podjetji. Bolje organizirane zadruge, izboljšani rejski programi ter naložbe v zbirne centre, hladilne in skladiščne zmogljivosti bi proizvajalcem lahko pomagali povečati konkurenčnost.
Čeprav ima Srbija sredstva in strokovno znanje za razvoj živinoreje, strokovnjaki opozarjajo, da bodo za obrnitev negativnega trenda potrebni čas, stabilne politike in tesnejše usklajevanje v celotni kmetijski dobavni verigi.
