Hrvaška se sooča z nenehnim padanjem proizvodnje krompirja, pri čemer se tako površine kot skupni pridelki v zadnjih letih vztrajno zmanjšujejo. Sektor, ki je bil nekoč stabilnejši, je oslabljen zaradi kombinacije strukturnih izzivov, vključno z manjšim interesom kmetov, naraščajočimi stroški proizvodnje in pomanjkanjem dolgoročnih vlaganj. Posledično domača proizvodnja ne sledi več potrebam potrošnje.
Ta trend ima neposredne posledice za prehransko samozadostnost države.
Hrvaška postaja vse bolj odvisna od uvoza krompirja, da zapolni vrzel, ki jo pušča upad domače proizvodnje, kar odpira vprašanja izpostavljenosti zunanjim trgom in nestanovitnosti cen.
Razmere odražajo širše težave v hrvaškem kmetijstvu, kjer razdrobljena proizvodnja in pomanjkanje modernizacije še naprej omejujeta konkurenčnost. Brez močnejše podpore politik in strateških vlaganj se bo upad sektorja krompirja verjetno nadaljeval, kar bo še poglobilo odvisnost od uvoza in oslabilo nacionalno prehransko varnost.

