Desetletja je energetsko zgodbo Albanije pisala predvsem njena reka. Hidroelektrarne so zagotavljale veliko večino električne energije, zaradi česar je bil sistem hkrati zelo zelen, a tudi občutljiv na vremenske razmere in sušna obdobja.
Danes se odpira novo poglavje.
Najnovejši podatki albanskega statističnega urada INSTAT kažejo, da je proizvodnja električne energije iz sončnih elektrarn v prvem četrtletju leta 2026 dosegla 254 GWh, kar predstavlja 44-odstotno rast v primerjavi z enakim obdobjem lani. Številke ne odražajo zgolj hitre rasti sončne energije, temveč tudi širšo preobrazbo, ki spreminja gospodarsko in energetsko podobo države.
Pred le nekaj leti je imela sončna energija v albanski energetski mešanici le obrobno vlogo. Od takrat se je sektor izjemno razširil. Število sončnih elektrarn se je povečalo z 10 v letu 2020 na 53 v letu 2025, nameščena zmogljivost pa z 21 MW na 631 MW.
V projekte obnovljivih virov energije je bilo vloženih več kot dve milijardi evrov, zaradi česar je Albanija postala eden najhitreje rastočih sončnih trgov v regiji Adria.
Ta razvoj je posebej pomemben za državo, ki se je zgodovinsko skoraj v celoti zanašala na hidroenergijo. Čeprav hidroelektrarne ostajajo temelj energetskega sistema, sončna energija prinaša večjo razpršenost virov, zmanjšuje izpostavljenost sušam in krepi dolgoročno energetsko varnost.
Poznavalci menijo, da je to del širšega trenda v jugovzhodni Evropi, kjer vlade in vlagatelji pospešeno vlagajo v obnovljive vire energije zaradi rastočega povpraševanja po elektriki, energetske varnosti in podnebnih ciljev.
Albanija se pripravlja tudi na naslednjo fazo razvoja trga. S 1. januarjem 2027 bo sistem net meteringa nadomestil model net billinga, s čimer se bo država še bolj približala energetskim pravilom Evropske unije. Novi sistem naj bi spodbudil učinkovitejšo porabo energije, večjo preglednost in večjo predvidljivost za vlagatelje.
Če se bodo trenutni trendi nadaljevali, bi lahko posledice segle precej dlje od samega sončnega sektorja.
Po ocenah bi lahko sončna energija do leta 2030 pokrivala približno četrtino današnje porabe električne energije v Albaniji. Skupaj z načrtovanimi vetrnimi projekti bi obnovljivi viri lahko zagotovili skoraj polovico nacionalnih potreb po električni energiji.
Takšen razvoj bi predstavljal eno najpomembnejših energetskih preobrazb, ki trenutno potekajo v regiji.
Pred desetimi leti so bile energetske ambicije Albanije skoraj izključno povezane z rekami in hidroelektrarnami. Danes sončni paneli postajajo vse bolj viden del pokrajine in potencialno ena najpomembnejših gospodarskih zgodb tega desetletja.
