Javni razpis za oddajo vlog naj bi bil objavljen do 1. novembra, kmetje pa so pred jesensko setvijo pričakovali izplačila v višini do 17.000 dinarjev na hektar. Vendar je zamuda povzročila dodatno zaskrbljenost med kmetijskimi pridelovalci, ki se že spoprijemajo z naraščajočimi proizvodnimi stroški in omejenimi možnostmi financiranja.
Glamočić je izjavil, da sredstva niso bila nenamensko porabljena ali preprosto izginila, temveč da se je nepričakovano povečalo število registriranih kmetijskih gospodarstev in zemljišč, upravičenih do subvencij. Po ministrovih besedah je bilo v sistem subvencioniranja vključenih dodatnih približno 500.000 hektarjev, saj so kmetje zemljišča prenašali na družinske člane, s čimer se je povečalo število zahtevkov za sredstva iz razpoložljivega proračuna. Poudaril je tudi, da napovedani znesek 17.000 dinarjev na hektar nikoli ni bil enako zagotovljen vsem pridelovalcem.
Minister je dodal, da bi bile razmere lahko drugačne, če bi več kmetov predložilo dokumentacijo, s katero bi dokazali namensko porabo predhodno prejetih subvencij. Po njegovih podatkih je zahtevana dokazila predložilo le približno 60 % kmetijskih gospodarstev. Glamočić je navedel, da je bilo letos kmetom iz kmetijskega proračuna že izplačanih več kot 100 milijard dinarjev, ministrstvo za finance pa je zagotovilo dodatnih 11 milijard dinarjev za vračilo trošarin za gorivo.
Vztrajal je, da bi bila objava javnega razpisa brez zagotovljenih sredstev nezakonita in bi lahko odgovorne uradnike izpostavila kazenski odgovornosti.
Kmetje medtem opozarjajo, da zamude pri izplačilih neposredno vplivajo na njihovo sposobnost financiranja proizvodnje. Goran Filipović, kmet iz Kisača, je povedal, da so številni pridelovalci kupili certificirano seme in se dodatno zadolžili v pričakovanju obljubljene podpore. Kmetijski ekonomist Žarko Galetin je opozoril, da je optimalno obdobje za jesensko setev pšenice že minilo, negotovost glede izplačil pa bi lahko vplivala tudi na priprave na spomladansko sezono. Predstavniki kmetov so vlado kritizirali zaradi nepredvidljivega časovnega razporeda izplačevanja subvencij in poudarili, da pridelovalci prevzemajo finančne obveznosti na podlagi napovedanih podpornih ukrepov.
Tudi Študentska lista je kritizirala ravnanje pri izplačevanju subvencij in pozvala k celoviti reviziji sistema kmetijskih podpor po oblikovanju nove vlade. Njen predstavnik Mladen Krstić je dejal, da bi morala revizija preučiti morebitne navidezne zakupne pogodbe za zemljišča in fiktivne registracije živine. Skupina je predlagala tudi zakonsko določene roke za izplačila, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi in institucionalno odgovornostjo v primeru zamud. Spor je tako prerasel v širšo razpravo o preglednosti, razdeljevanju in dolgoročni vzdržnosti kmetijskih subvencij v Srbiji.


