Ministrstvo je sporočilo, da rezultati predstavljajo pomemben pokazatelj, da ukrepi, uvedeni v okviru črnogorskega Programa za boj proti neformalni ekonomiji 2024–2026, prinašajo vidne učinke. Spremembe se ne kažejo le v gospodarskih kazalnikih, temveč tudi na trgu dela ter v vedenju državljanov in podjetij, saj formalna zaposlenost postaja vse bolj razširjena, spreminja pa se tudi odnos do neformalnih dejavnosti.
Najbolj opazen napredek je bil dosežen pri formalnem zaposlovanju, ki ga ministrstvo za finance izpostavlja kot enega ključnih rezultatov programa. Več delavcev v formalnem gospodarstvu pomeni večjo varnost zaposlitve, močnejše varstvo delavskih pravic in širšo podlago za vzdržno gospodarsko rast. Zmanjšanje neformalnih dejavnosti je bilo zabeleženo v vseh sektorjih, največji upad pa v gradbeništvu in gostinstvu.
Raziskava kaže tudi na spremembe v vedenju potrošnikov. Delež zaposlenih, ki pogosto ali vedno uporabljajo plačilne kartice, se je povečal z 18% leta 2022 na 43% leta 2026, delež državljanov, ki zahtevajo davčni račun, kadar jim ta ni izdan, pa se je povečal s 36% na 43%. Hkrati je 81% zaposlenih navedlo, da bi izbrali zaposlitev, pri kateri so davki in socialni prispevki pravilno plačani, tudi če bi bila plača nižja, v primerjavi s 75% leta 2022.
Podjetja neformalno poslovanje vse bolj dojemajo kot dejavnost z večjim tveganjem za odkritje in kaznovanje. Delež podjetij, ki ocenjujejo, da je verjetnost odkritja njihovih neformalnih dejavnosti več kot 50-odstotna, se je povečal s 33% na 67%.
Ocenjena verjetnost, da bo odgovorna oseba kaznovana, se je zvišala s 44% na 80%, medtem ko se je ocenjena verjetnost, da bo izrečena globa dejansko izterjana, povečala z 42% na 77%.
Kljub napredku ministrstvo za finance opozarja, da bodo potrebni nadaljnji ukrepi v sektorjih, kjer ostaja neformalna dejavnost najbolj razširjena. Promet in kmetijstvo sta leta 2026 zabeležila najvišja indeksa sive ekonomije, ob tem pa ostajajo precejšnje regionalne razlike. Najvišja raven je bila zabeležena na severu Črne gore, kjer je znašala 17,5%, v primerjavi z 11,3% v osrednji regiji, ki je obenem zabeležila tudi največji upad glede na leto 2022.
Vlada namerava sedanje ukrepe nadgraditi z novim Programom za boj proti neformalni ekonomiji za obdobje 2027–2029. Med prednostnimi nalogami bodo nadaljnje zmanjševanje prostora za neformalno poslovanje, krepitev davčne discipline, zaščita zaposlenih, širjenje digitalnih in brezgotovinskih plačil, okrepitev inšpekcijskega nadzora ter zagotavljanje bolj enakih pogojev za podjetja, ki poslujejo v formalnem gospodarstvu.
Predhodni podatki kažejo, da bo izvajanje programa 2024–2026 do konca letošnjega leta doseglo skoraj 80%. Ministrstvo je sporočilo, da program vključuje pristojne institucije in druge deležnike ter da se izvaja v skladu z zahtevami Evropske komisije in zavezami Črne gore v okviru Reformske agende.
Najnovejše ugotovitve kažejo, da je Črna gora dosegla merljiv napredek pri preusmerjanju gospodarske dejavnosti v formalni sektor, naslednja faza reform pa bo osredotočena na to, da formalna zaposlenost in poslovanje v skladu s predpisi postaneta standard v celotnem gospodarstvu.
