Četrtfinale je ponudilo mešanico pričakovanih favoritov in nepozabnih zgodb presenečenj turnirja. Francija je z 2:0 premagala Maroko, Španija pa je z 2:1 tesno ugnala Belgijo in si zagotovila prvi polfinalni dvoboj. Anglija je po podaljšku z 2:1 strla odpor vztrajne Norveške, branilka naslova Argentina pa je po dodatnem času s 3:1 premagala Švico in dopolnila četverico polfinalistov. Prav Švica se je uveljavila kot eno največjih presenečenj turnirja ter znova dokazala, da lahko disciplina, organiziranost in moštveni duh zmanjšajo razliko v primerjavi s tradicionalnimi nogometnimi velesilami.
Pozornost se zdaj seli k dvema obračunoma težkokategornikov. Francija in Španija se bosta 14. julija pomerili v Dallasu, Argentina pa bo 15. julija v Atlanti igrala proti Angliji. Zmagovalca se bosta za naslov svetovnega prvaka pomerila 19. julija na stadionu New York New Jersey, tekma za tretje mesto pa bo dan prej v Miamiju.
Medtem ko je nogomet navdušil milijone gledalcev, turnir spremljajo tudi dobro znane polemike. Več sodniških odločitev na tekmah Argentine je med navijači znova sprožilo razprave o tem, ali FIFA daje prednost svojim največjim zvezdnikom, zlasti Lionelu Messiju.
Takšne trditve sicer ostajajo nedokazane in so po odmevnih tekmah pogoste, vendar odpirajo širše vprašanje, ki spremlja skoraj vsak velik turnir: ali se politika in komercialni interesi vmešavajo v šport ali pa čustva po porazu navijače preprosto silijo, da razlage iščejo zunaj igrišča? Resnica je verjetno nekje vmes — nogomet je danes hkrati šport in globalni posel, zato je podrobno preučevanje neizogibno, kadar so vložki največji.
Še ena pomembna zgodba je bil izjemen vzpon Norveške, katere energične predstave in tesno povezana slavja so kljub izpadu v četrtfinalu osvojili nevtralne navijače. Največ pozornosti je pričakovano pritegnil Erling Braut Haaland, čigar priljubljenost daleč presega njegove zadetke. Sodobni nogomet vse bolj briše mejo med športnikom in javno osebnostjo ter odpira razprave o tem, ali bi morali igralce ocenjevati zgolj po njihovih predstavah ali tudi po zgledu, ki ga dajejo zunaj igrišča. Čeprav navijači navsezadnje plačujejo predvsem za ogled nogometnega znanja, so osebnost, vodstvene sposobnosti in vedenje zunaj igrišča postali neločljiv del načina, kako danes dojemamo največje zvezdnike.
Ker so v igri ostale le še štiri reprezentance, je turnir dosegel fazo, v kateri šteje vsaka podrobnost. Ne glede na to, ali bo lovorika na koncu pripadla izkušeni Argentini, učinkoviti Angliji, napadalno navdahnjeni Španiji ali kadrovsko izjemno močni Franciji, ima svetovno prvenstvo 2026 zdaj polfinalno četverico, ki so jo mnogi napovedovali že pred začetkom turnirja — nogometni svet pa bo pozorno spremljal razplet.
