Bosna in Hercegovina uvozi skoraj 80 odstotkov hrane, domača pridelava ne zadostuje potrebam

Naraščajoči proizvodni stroški, nizke odkupne cene in neugodne vremenske razmere domačim kmetom vse bolj otežujejo ohranjanje konkurenčnosti

Bosna in Hercegovina uvozi skoraj 80 odstotkov hrane, ki jo porabi, medtem ko domača kmetijska pridelava pokrije le približno 20 odstotkov potreb države. To kaže na vse večjo odvisnost kmetijskega sektorja od tujih dobaviteljev.

Težave so še posebej očitne med letošnjo jesensko setvijo, ki je za kmete po vsej državi postala dražja. Domača pridelava pšenice na primer pokriva le približno polovico potreb države. Dražen Jović s kmetijskega posestva Semberija v Bijeljini je opozoril, da bi takšna odvisnost lahko ogrozila prehransko varnost, ob tem pa spomnil, kako hitro so se med pandemijo COVID-19 praznile police supermarketov.

Po podatkih Zunanjetrgovinske zbornice Bosne in Hercegovine je država samo v prvih šestih mesecih leta 2026 za uvoz mesa, sadja, zelenjave, mlečnih izdelkov in živih živali porabila več kot 720 milijonov konvertibilnih mark.

Največji delež tega uvoza so predstavljali meso, sadje in zelenjava, mleko ter jajca. Predstavniki potrošnikov so opozorili tudi na razlike v predpisih o živilih, med drugim glede dovoljenega časa shranjevanja zamrznjenega mesa.

Predstavniki kmetijskega sektorja in strokovnjaki menijo, da je za zmanjšanje odvisnosti od uvoza potrebna celovita ocena domačih proizvodnih zmogljivosti, s katero bi ugotovili, katere potrebe po hrani lahko država zadovolji sama in kje uvoz ostaja nujen. Poudarjajo tudi potrebo po boljših pogojih, ki bi domačim pridelovalcem in proizvajalcem omogočili ohranitev in širitev dejavnosti. Ekonomisti opozarjajo, da se naraščajoči stroški proizvodnje in uvoza nazadnje prenesejo na potrošnike, velika odvisnost od tujih dobaviteljev pa državo še bolj izpostavlja motnjam na mednarodnih trgih.

Imate novico ali zgodbo, ki bi jo želeli deliti? Pošljite nam e-pošto na info@connectingregion.com

Slovenija želi omogočiti naročanje in plačevanje taksijev prek digitalnih aplikacij

Slovenska vlada je potrdila predlog sprememb Zakona o prevozih v cestnem prometu, ki bi omogočile naročanje in plačevanje taksi...

Slovenski droni dostavljajo zdravila in cepiva oddaljenim skupnostim na Madagaskarju

V sodelovanju s Skladom Združenih narodov za prebivalstvo (UNFPA) je podjetje vzpostavilo sistem dostave z droni, ki lahko poti,...

Hrvaška bi lahko z obdavčitvijo Googla in Mete zbrala 12 milijonov evrov letno

Hrvaška bi lahko z uvedbo davka na prihodke od digitalnega oglaševanja velikih tehnoloških podjetij, kot sta Google in Meta,...

Zaposlenost v industriji Severne Makedonije se je septembra zmanjšala za 2,9 odstotka

Število zaposlenih v industrijskem sektorju Severne Makedonije se je septembra 2026 v primerjavi z istim mesecem lani zmanjšalo za...

Hrvaško tehnološko podjetje Robotiq.ai bo HCLSoftware prevzel za 9 milijonov evrov

Hrvaško tehnološko podjetje Robotiq.ai s sedežem v Zagrebu, ki razvija rešitve za robotsko avtomatizacijo procesov (RPA), bo predvidoma prevzel...
spot_img

Povezovanje odločevalcev v regiji Jadrana

The Region je več kot publikacija – je kraj, kjer se elita regije srečuje za vpoglede in priložnosti