Rezultati so znova izpostavili vprašanje, kako dobro učenci pridobivajo znanje in spretnosti, ki jih potrebujejo za nadaljnje izobraževanje, zaposlitev in vsakdanje življenje. Razprava poteka ob širši zaskrbljenosti glede dolgoročne konkurenčnosti hrvaške delovne sile in sposobnosti izobraževalnega sistema, da se odzove na spreminjajoče se gospodarske in družbene zahteve.
HUP poudarja pomen krepitve izobraževanja že od najzgodnejših stopenj, saj ima osnovnošolsko izobraževanje ključno vlogo pri oblikovanju temeljev, na katerih učenci pozneje gradijo svojo akademsko in poklicno pot. Izboljšanje učnih metod, podpora učiteljem in boljše povezovanje izobraževanja s potrebami gospodarstva so med vprašanji, ki se vse pogosteje pojavljajo v razpravah o reformi.
Hrvaška je v nekaterih mednarodnih raziskavah dosegla boljše rezultate.
Hrvaški četrtošolci so se denimo v raziskavi PIRLS iz leta 2021 po bralni pismenosti uvrstili na sedmo mesto na svetu, v raziskavi TIMSS iz leta 2019 pa je bila Hrvaška pri matematiki in naravoslovju nad mednarodnim povprečjem.
Hkrati se v državi nadaljuje razprava o tem, kako zmanjšati razlike v izobraževalnih dosežkih med regijami in šolami. Analiza rezultatov zaključnih šolskih izpitov, objavljena leta 2025, je pokazala precejšnje razlike med hrvaškimi županijami. Međimurje je bilo med vodilnimi v več kategorijah, medtem ko se je več županij večkrat uvrstilo med območja z najslabšimi rezultati.
Najnovejša razprava zato presega same rezultate PISA ter odpira širša vprašanja o prihodnosti hrvaškega izobraževalnega sistema, vlogi osnovnih šol in o tem, ali lahko reforme zagotovijo, da bodo imeli učenci po vsej državi primerljive možnosti za razvoj spretnosti, potrebnih v sodobnem gospodarstvu.
