Cestni prevozniki z Zahodnega Balkana izražajo zaskrbljenost zaradi vpliva pravila EU 90/180 dni, ki omejuje čas, ki ga lahko državljani držav zunaj EU preživijo v schengenskem območju. Čeprav sama ureditev ni nova, bi lahko strožje izvajanje in pravne razlage tisočem voznikov tovornjakov po 10. avgustu onemogočili nadaljevanje mednarodnih dostav, saj naj bi mnogi takrat dosegli dovoljeno mejo bivanja.
Predstavniki panoge opozarjajo, da vozniki iz Severne Makedonije, Srbije, Bosne in Hercegovine, Črne gore in Albanije pogosto več tednov prevažajo blago skozi več držav članic EU. Ker se v omejitev 90 dni všteva tudi čas, porabljen za opravljanje dostav, številnim poklicnim voznikom grozi, da bodo izkoristili celotno dovoljeno obdobje bivanja, čeprav v EU vstopajo izključno zaradi dela.
Prevozniška združenja trdijo, da veljavna pravila ne razlikujejo med turisti in poklicnimi vozniki tovornih vozil, ki so ključni za nemoteno delovanje evropskih dobavnih verig.
Bruselj pozivajo k uvedbi posebnega režima ali izjeme za komercialne voznike ter opozarjajo, da bi neukrepanje lahko povzročilo pomanjkanje delovne sile, zamude pri dostavah in višje stroške prevoza po celotni regiji in Evropski uniji.
Vprašanje je še posebej pomembno za Zahodni Balkan, katerega gospodarstva so močno odvisna od izvoza na trge EU. Velik delež regionalnega blaga, vključno z živili, industrijsko opremo in avtomobilskimi komponentami, se prevaža po cestah, zato so vozniki tovornjakov ključni člen regionalne trgovine.
Razprava opozarja tudi na eno od nenamernih posledic evropskega povezovanja. Čeprav si je EU prizadevala olajšati trgovino z državami kandidatkami, regulativne razlike pri mobilnosti delovne sile še naprej ustvarjajo praktične ovire za podjetja, ki poslujejo čez meje. Industrijska združenja menijo, da bi rešitev koristila tako prevozniškim podjetjem z Zahodnega Balkana kot evropskim podjetjem, ki so odvisna od učinkovite čezmejne logistike.
