Mestne oblasti v Zagrebu so poročale o nadaljnjem napredku programa odstranjevanja grafitov, v okviru katerega so od začetka pobude očistili 74 stavb. Projekt je namenjen odstranjevanju nedovoljenih grafitov s stanovanjskih stavb in javnih objektov, da bi izboljšali podobo mesta in ohranili urbano infrastrukturo.
Program izvajajo v sodelovanju z upravitelji stavb in lastniki nepremičnin, mesto pa pod določenimi pogoji krije stroške čiščenja. Mestni predstavniki poudarjajo, da namen pobude ni le obnoviti pročelja, temveč tudi preprečevati ponavljanje vandalizma s hitrim odzivom ob vsakem pojavu nedovoljenih grafitov.
Po navedbah mestnih oblasti vzdrževanje čistih javnih površin prispeva k višji kakovosti življenja, izboljšuje vizualno identiteto sosesk in pomaga ohranjati dolgoročno vrednost stanovanjskih in poslovnih nepremičnin. Program je del širše zagrebške strategije za posodobitev javne infrastrukture ter ustvarjanje privlačnejšega urbanega okolja za prebivalce in obiskovalce.
Vprašanje grafitov še naprej deli javno mnenje. Medtem ko so ulična umetnost in naročene stenske poslikave vse bolj priznane kot dragocene oblike umetniškega izražanja, ki lahko obogatijo mestne površine, nedovoljeni grafiti na zasebnih hišah, zgodovinskih stavbah in javni infrastrukturi na splošno veljajo za vandalizem, ki mestom povzroča visoke stroške vzdrževanja.
Številna evropska mesta so sprejela podoben pristop, pri katerem strožje ukrepanje proti nedovoljenim grafitom združujejo z določitvijo javnih površin, kjer lahko umetniki zakonito ustvarjajo stenske poslikave in ulično umetnost. Zagovorniki menijo, da tak uravnotežen pristop varuje kulturno izražanje, hkrati pa ohranja urejen videz mestnih območij.
Nadaljnja širitev zagrebškega programa odraža širši trend med evropskimi prestolnicami, ki si prizadevajo izboljšati javne površine z rednim vzdrževanjem, ohranjanjem dediščine in vlaganji v čistejša ter prijaznejša mestna okolja.
