Slovenski premier Janez Janša je napovedal načrte za zamrznitev slovenskega priznanja Države Palestine, pri čemer trdi, da je bila odločitev prejšnje vlade iz leta 2024 sprejeta v nasprotju s slovensko zakonodajo. V pogovoru za izraelski časnik Israel Hayom je Janša dejal, da je bil ta korak dogovorjen med koalicijskimi pogajanji in da bo del zunanjepolitične agende nove vlade.
Janša je razkril tudi načrte za selitev slovenskega veleposlaništva v Izraelu iz Tel Aviva v Jeruzalem. Če bi bil načrt uresničen, bi Slovenija postala prva država članica Evropske unije z veleposlaništvom v Jeruzalemu, s čimer bi odstopila od dolgoletnega stališča EU, da je treba končni status mesta rešiti s pogajanji v okviru rešitve dveh držav.
Predlogi so sprožili kritike opozicijskih politikov in pravnih strokovnjakov. Nekdanji premier Robert Golob je priznanje Palestine, ki ga je sprejela njegova vlada, zagovarjal kot potrditev pravice palestinskega ljudstva do samoodločbe in dejal, da bi morala slovenska politika še naprej temeljiti na mednarodnem pravu ter podpori rešitvi dveh držav. Tudi nekdanji predsednik Danilo Türk je pod vprašaj postavil zakonitost in diplomatske posledice predlaganih sprememb.
Analitiki ocenjujejo, da bi lahko sprememba politike imela širše posledice za mednarodne odnose Slovenije. Poleg morebitnega preoblikovanja odnosov z Izraelom bi lahko ta poteza vplivala tudi na odnose Ljubljane z bližnjevzhodnimi partnerji, v času ko se je sodelovanje razširilo na področja, kot sta energetska varnost in diplomatsko usklajevanje.

