Hrvaški premier Andrej Plenković je v nastopu na 19. Dubrovniškem forumu dejal, da spremenjene geopolitične razmere od Evrope zahtevajo krepitev konkurenčnosti, odpornosti in enotnosti. Na panelu “Doba multipolarnosti: soočanje z novimi realnostmi” je kot ključne izzive za mednarodni red izpostavil vse večje geopolitično tekmovanje, trgovinske napetosti in pritiske na svetovno gospodarstvo.
Plenković je rusko invazijo na Ukrajino opisal kot prelomnico, ki je preoblikovala evropsko varnostno arhitekturo, pri čemer je poudaril potrebo po močnejših obrambnih zmogljivostih. Opozoril je, da je Hrvaška že dosegla Natov cilj namenjanja 2% BDP za obrambo in da namerava do leta 2030 še naprej povečevati vojaške izdatke, ob hkratnem ohranjanju stabilne gospodarske rasti in zdravih javnih financ. Izpostavil je tudi pomen krepitve evropske obrambne industrije in dodal, da se hrvaška podjetja vse bolj uveljavljajo na področju naprednih obrambnih tehnologij.
Forum je združil tudi visoke uradnike iz celotnega Zahodnega Balkana, ki so razpravljali o evropski prihodnosti regije. Srbska državna sekretarka Nevena Jovanović je sodelovala na panelu “Evropska unija in Zahodni Balkan: skupno reševanje odprtih vprašanj”, kjer je ponovno potrdila zavezanost Srbije regionalnemu sodelovanju in procesu vključevanja v EU ter poudarila, da dialog, medsebojno zaupanje in praktično sodelovanje ostajajo ključni za dolgoročno stabilnost in blaginjo.
Črnogorski podpredsednik vlade in minister za zunanje zadeve Ervin Ibrahimović je sodeloval na panelu “Doba multipolarnosti: veliko smeri, ena prihodnost”, skupaj z regionalnimi zunanjimi ministri in evropskimi uradniki. Ponovil je, da je glavna zunanjepolitična prednostna naloga Črne gore dokončanje pogajanj o pristopu k EU in da država do leta 2028 postane naslednja članica EU. Ibrahimović je izpostavil tudi zagon, ki ga je ustvaril nedavni vrh EU-Zahodni Balkan v Tivtu, ter dejal, da je okrepil podporo širitvi in potrdil položaj Črne gore kot najnaprednejše kandidatke v pristopnem procesu.
Ob koncu razprav so se udeleženci strinjali, da mora krepitev evropske odpornosti — od obrambe in energetske varnosti do demokratičnih institucij in gospodarske konkurenčnosti — potekati z roko v roki z ohranjanjem verodostojne širitvene politike, ki so jo opisali kot ključno za dolgoročno stabilnost tako Evropske unije kot Zahodnega Balkana.
