Nakup že 50 kvadratnih metrov velikega stanovanja v Beogradu ostaja za številna gospodinjstva nedosegljiv, saj kombinacija visokih cen nepremičnin, obrestnih mer in razmeroma skromnih plač še naprej povečuje razkorak med prihodki in stanovanjskimi stroški.
Najnovejši izračuni kažejo, da je višina plače, potrebna za udobno financiranje takšnega nakupa, močno odvisna od lokacije, cene nepremičnine in tega, ali kupec najema stanovanjsko posojilo. Stanovanja v bolj iskanih osrednjih mestnih četrtih lahko zahtevajo bistveno višje dohodke kot nepremičnine na obrobju prestolnice.
Razkorak v dostopnosti je še posebej očiten, ko se cene nepremičnin primerjajo s povprečnimi plačami. Tudi ob dveh dohodkih v gospodinjstvu morajo kupci pogosto velik del mesečnih prihodkov nameniti odplačevanju posojila, banke pa pri presoji vlog za posojilo upoštevajo tudi omejitve glede višine prihodkov in zadolženosti.
Za mlajše kupce je položaj še posebej zahteven. Varčevanje za dovolj visok polog ob hkratnem plačevanju najemnine in vsakodnevnih življenjskih stroškov lahko občutno podaljša čas, potreben za vstop na nepremičninski trg.
Razmere so povečale tudi povpraševanje po manjših stanovanjih in nepremičninah, ki so bolj oddaljene od mestnega središča, kjer so cene praviloma nižje. Vendar to pogosto pomeni daljši čas vožnje in višje stroške prevoza.
Beograjski stanovanjski trg zato še naprej odpira širše vprašanje, v kolikšni meri so cene nepremičnin usklajene z lokalnimi dohodki. Čeprav nakup stanovanja za številna srbska gospodinjstva ostaja pomemben dolgoročni cilj, višina dohodka, potrebna za njegovo uresničitev, kaže, kako težko dosegljivo je lastništvo stanovanja postalo za velik del prebivalcev mesta.
