Osem podjetij, ki se v Črni gori ukvarjajo z nabavo zdravil in medicinske opreme ali opravljanjem povezanih storitev, je v zadnjih treh letih skupaj ustvarilo 55,7 milijona evrov čistega dobička, kažejo podatki, ki jih je objavila nevladna organizacija Akcija za socijalnu pravdu (ASP). Njihov zadržani dobiček je konec lanskega leta presegel 70 milijonov evrov, podjetja pa so skupaj zaposlovala 582 ljudi. V organizaciji ocenjujejo, da podatki kažejo na visoko dobičkonosnost sektorja, ki neposredno vpliva na stroške zdravstvene oskrbe prebivalcev.
ASP je opozorila na velike razlike v stopnjah čistega dobička med podjetji v letu 2025. Pri nekaterih so bile marže nižje od 5 %, pri drugih so znašale približno 7 % oziroma 8 %, posamezna podjetja pa so beležila tudi 18-odstotne in celo 34-odstotne marže. Osem podjetij je v triletnem obdobju skupaj plačalo 8,5 milijona evrov davka od dohodkov pravnih oseb, več podjetij pa je lastnikom izplačalo dividende v skupni vrednosti 15,5 milijona evrov. ASP je izpostavila tudi primer, v katerem bi dividenda iz naslova lanskega poslovanja po obdavčitvi lastniku prinesla znesek, primerljiv s približno 7.000 evri na dan.
V organizaciji opozarjajo, da se javna razprava občasno osredotoča na znižanje davka na dodano vrednost za zdravila, medtem ko se morebitni koncentraciji trga in monopolom v tem sektorju namenja premalo pozornosti. Poudarjajo tudi, da se zadržani dobiček lahko odraža v denarnih sredstvih, premoženju ali terjatvah, zato ga ni mogoče enačiti zgolj z denarjem, ki ga imajo podjetja na bančnih računih. ASP je potegnila vzporednico tudi s trgovino na drobno, kjer je po navedenih podatkih osem vodilnih podjetij v istem triletnem obdobju ustvarilo 132 milijonov evrov čistega dobička, njihov zadržani dobiček pa je konec leta 2025 dosegel 228 milijonov evrov.
Podatki prihajajo v času vse večje zaskrbljenosti zaradi naraščajočih življenjskih stroškov in možnosti ponovnega pospeševanja inflacije pred programom zvišanja plač, načrtovanim za začetek prihodnjega leta. ASP se sklicuje na podatke o cenah življenjskih potrebščin, po katerih so se cene septembra v primerjavi z avgustom zvišale za 0,5 %, v prvih devetih mesecih letos pa so bile v povprečju za 3,7 % višje kot v enakem obdobju leta 2025. Hkrati so bile za 6,1 % nad ravnjo iz decembra 2025. Vlada je napovedala, da namerava z začetkom prihodnjega leta omejiti maloprodajne marže pri osnovnih živilih, sindikati pa zahtevajo, da bi ukrep začel veljati prej in zajel širši nabor blaga in storitev.
