Tudi Črna gora se sooča z vprašanji o dolgoročni vzdržnosti svojega pokojninskega sistema, saj oblikovalci politik preučujejo, kako bi lahko demografski trendi in razmerje med zaposlenimi in upokojenci vplivali na prihodnje izdatke za pokojnine.
Zakonsko določena upokojitvena starost v Črni gori je praviloma 65 let, če ima posameznik najmanj 15 let zavarovalne dobe. Vendar bi se država zaradi staranja prebivalstva in naraščanja števila upokojencev v primerjavi z delovno sposobnim prebivalstvom lahko sčasoma soočila s podobnimi pritiski za zvišanje upokojitvene starosti.
Razprava odraža širši evropski izziv: pokojninski sistemi temeljijo na prispevkih delovno aktivnih, daljša pričakovana življenjska doba in nižja rodnost pa lahko povečata število prejemnikov pokojnin glede na število tistih, ki v sistem vplačujejo. Vlade morajo zato tehtati med finančno vzdržnostjo pokojninskega sistema in posledicami podaljševanja delovne dobe.
Za Črno goro bi vsak morebiten prihodnji premik upokojitvene starosti na 70 let zahteval politično razpravo in spremembe ustrezne zakonodaje. To, da se o takšni možnosti razpravlja, ne pomeni, da je bila reforma sprejeta ali uradno napovedana kot vladna politika. Za zdaj ostaja ključno vprašanje, kako se lahko država odzove na demografske spremembe in hkrati ohrani ustrezno raven pokojninske varnosti za starejše prebivalce.
