Protivladni protesti v Albaniji so se sprevrgli v nasilne spopade med protestniki in policijo ter se iz prestolnice Tirane razširili v več drugih mest. Napadene so bile vladne stavbe in zasebna podjetja, policija pa se je odzvala s solzivcem, vodnimi topovi in policijskimi palicami.
Zadnji val nemirov sledi večmesečnim demonstracijam tako imenovanega gibanja Flamingo, ki je nastalo kot nasprotovanje predlaganemu projektu razvoja luksuznega turizma na albanski jadranski obali, povezanemu z Jaredom Kushnerjem, zetom ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Protestniki opozarjajo, da projekt ogroža okoljsko občutljiva obalna območja in življenjski prostor plamencev v bližini Vlore. Zahteve gibanja so se sčasoma razširile tudi na odstop Rame, saj med prebivalci narašča nezadovoljstvo zaradi domnevne korupcije, gospodarskih pritiskov in odziva vlade na njihove težave. Protesti so se okrepili, potem ko so se jim pridružili študenti in srednješolci, ki opozarjajo na visoke šolnine, stroške knjig, nezadostno finančno podporo in omejene zaposlitvene možnosti po diplomi.
Med spopadi v Tirani so protestniki napadli vladne ustanove, izbruhnili so požari, poškodovani pa so bili tudi bližnji poslovni objekti. Demonstracije so se razširile tudi v Drač, Skadar, Lezhë, Vloro, Gjirokastro in Korčo. Evropska unija je izrazila zaskrbljenost zaradi stopnjevanja nasilja in pozvala k umiritvi razmer, hkrati pa zahtevala preiskave navedb o čezmerni uporabi policijske sile proti protestnikom in novinarjem.
Edi Rama je zavrnil pozive k odstopu, vlada pa je obsodila nasilje in poudarila, da pravica do protesta ne more upravičiti napadov na javne ustanove in policijo. Pritisk na premierja se stopnjuje, saj se zahtevam študentov pridružuje širše nezadovoljstvo zaradi obtožb o korupciji in spornih razvojnih projektov. Nemiri pomenijo velik izziv za Albanijo, ki si prizadeva za članstvo v Evropski uniji, in so znova odprli vprašanje zaupanja prebivalcev v državne institucije.
