Program, poimenovan »evrski model«, naj bi začel veljati januarja 2027 in predvideva minimalne plače v višini 1.000 evrov za delovna mesta, za katera je potrebna osnovna ali nižja stopnja izobrazbe, 1.250 evrov za dela, ki zahtevajo srednješolsko izobrazbo, ter 1.400 evrov za delovna mesta, ki zahtevajo visokošolsko izobrazbo. Vlada je sprejela sveženj zakonov, ki naj bi omogočil nov sistem izračunavanja plač.
Spajić ukrepa ni predstavil le kot plačno politiko, temveč tudi kot del širših prizadevanj za soočanje z morebitnimi demografskimi posledicami članstva v EU. Ob predstavitvi modela je dejal, da so ljudje najpomembnejši vir Črne gore, in opozoril, da so nekatere države po vstopu v EU doživele občuten upad števila prebivalcev. Po njegovih besedah bi morala Črna gora poskrbeti, da koristi evropskega povezovanja ne bi povzročile množičnega odseljevanja njenega prebivalstva.
Skrb je povezana z enim od temeljnih načel EU — prostim gibanjem ljudi in delavcev. Enotni trg EU temelji na štirih svoboščinah — prostem pretoku blaga, storitev, ljudi in kapitala — pravila EU o prostem gibanju delavcev pa državljanom držav članic pod določenimi pogoji omogočajo delo v drugih članicah. Črna gora svojo zakonodajo na tem področju že usklajuje s pravnim redom EU v okviru pristopnih pogajanj.
To pomeni, da bi članstvo v EU črnogorskim državljanom lahko odprlo bistveno več možnosti za zaposlitev drugod v Uniji.
Za majhno državo s približno 620.000 prebivalci vlada mobilnost delovne sile vidi hkrati kot priložnost in možen izziv: višje plače in boljše gospodarske razmere doma bi lahko zmanjšale privlačnost trajne selitve v tujino, zlasti za mlajše ljudi.
Vprašanje je še posebej pomembno glede na potekajoči pristopni proces Črne gore. Vlada je večkrat postavila ambiciozen cilj, da pogajanja zaključi do konca leta 2026 in je na članstvo v EU pripravljena leta 2028. Podgorica hkrati dela na zapiranju pogajalskih poglavij, povezanih z notranjim trgom, vključno s prostim gibanjem delavcev.
»Evrski model« tako predstavlja poskus odziva na enega manj vidnih izzivov evropskega povezovanja: zagotoviti, da večjo svobodo gibanja po Evropi spremljajo tudi močnejši razlogi za gradnjo kariere in družine doma. Ali bodo višje plače zadostovale za preprečevanje odseljevanja prebivalstva, ostaja odprto vprašanje, saj na odločitev za izselitev ne vplivajo le plače, temveč tudi zaposlitvene možnosti, javne storitve, stanovanjske razmere, izobraževanje in splošna kakovost življenja.
Hkrati je vladni predlog med delodajalci odprl vprašanja o njegovi izvedbi in vplivu višjih stroškov dela. Združenje delodajalcev Črne gore se je s Spajićem že sestalo, da bi razpravljali o uvedbi modela, premier pa je dejal, da so se vlada in delodajalci dogovorili o korakih za njegovo izvajanje.
