Peti vrh Ukrajina–Jugovzhodna Evropa je potekal 15. julija v Kijevu in je združil voditelje ter visoke predstavnike iz celotne Jugovzhodne Evrope. Format srečanja je od svoje vzpostavitve leta 2023 postal pomembna platforma za politični dialog. Vrh se je končal s sprejetjem Kijevske deklaracije, ki je ponovno potrdila podporo suverenosti Ukrajine, njenemu evropskemu povezovanju in regionalnemu varnostnemu sodelovanju.
Gostitelj letošnjega vrha je bil ukrajinski predsednik Volodymyr Zelenskyy, udeležili pa so se ga predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, albanski predsednik Bajram Begaj, moldavska predsednica Maia Sandu, romunski predsednik Nicușor Dan, hrvaški premier Andrej Plenković, slovenski premier Janez Janša, srbski predsednik Aleksandar Vučić, prvi podpredsednik vlade in minister za evropske zadeve Severne Makedonije Bekim Sali, črnogorski podpredsednik vlade za zunanje in evropske zadeve Filip Ivanović ter bolgarska zunanja ministrica Velislava Petrova-Chamova, grški predsednik Constantine Tassoulas pa se je pridružil prek videopovezave.
Vrh je bil osredotočen na nadaljevanje ruske vojne proti Ukrajini, krepitev regionalne varnosti in varnosti v Črnem morju, širitev obrambnega sodelovanja, podporo obnovi Ukrajine ter pospešitev njene poti do članstva v Evropski uniji. Voditelji so razpravljali tudi o energetski varnosti, odpornosti proti hibridnim grožnjam in tesnejšem političnem usklajevanju med partnerji iz Jugovzhodne Evrope.
Med dogodki, ki so pritegnili največ pozornosti, je bilo srečanje med Volodymyrom Zelenskyyjem in Aleksandrom Vučićem. Srbski predsednik je med pogovorom obljubil dodatno humanitarno pomoč in podporo pri obnovi ukrajinskih skupnosti, vendar skupne deklaracije zaradi stališča Srbije do sankcij proti Rusiji ni podpisal.
Vrh se je končal s sprejetjem Kijevske deklaracije, ki je ponovno potrdila podporo suverenosti, ozemeljski celovitosti in evropskemu povezovanju Ukrajine, obsodila nadaljevanje ruske agresije ter pozvala k nadaljnji mednarodni podpori Kijevu. Deklaracijo so podpisale vse sodelujoče države razen Srbije. Srbski predsednik Aleksandar Vučić je dejal, da se je zavestno odločil, da dokumenta ne bo podpisal. Pojasnil je, da Srbija še naprej podpira ozemeljsko celovitost Ukrajine in ji zagotavlja humanitarno pomoč, vendar vztraja pri svojem dolgoletnem stališču, da se ne pridružuje deklaracijam, ki vsebujejo pozive k dodatnim ukrepom proti Rusiji. Čeprav deklaracije ni podpisal, je Vučić vrh označil za konstruktiven in ponovno poudaril zavezanost Srbije regionalnemu dialogu in miru.
Vrh Ukrajina–Jugovzhodna Evropa je bil prvič organiziran avgusta 2023 v Atenah, poznejša srečanja pa so potekala v Tirani leta 2024, Dubrovniku leta 2024, Odesi leta 2025 in zdaj v Kijevu. Zaporedje srečanj odraža vse pomembnejšo vlogo držav Jugovzhodne Evrope pri politični, gospodarski in diplomatski podpori Ukrajini. Čeprav vrh ni prinesel dvostranskih sporazumov med sodelujočimi državami, je omogočil več srečanj na visoki ravni ob robu dogodka.
