Srečanja so se udeležile Hrvaška, Ciper, Francija, Grčija, Italija, Malta, Portugalska, Slovenija in Španija, skupaj s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, predsednikom Evropskega sveta Antóniom Costo, evropsko komisarko za Sredozemlje Dubravko Šuico, monaškim knezom Albertom II. in jordanskim prestolonaslednikom Al Husseinom bin Abdullahom II.
Vrh, ki je potekal pod geslom »Za varnejše, bolj trajnostno in odpornejše Sredozemlje«, je bil osredotočen na varnost in migracije, energetiko, varstvo okolja, upravljanje voda, demografske izzive ter odnose z južnim sosedstvom EU. Razprave so zajele tudi vprašanja, ki naj bi bila na dnevnem redu prihodnjega zasedanja Evropskega sveta, med drugim večletni finančni okvir EU za obdobje 2028–2034, širitev, podporo Ukrajini, razmere na Bližnjem vzhodu in rast cen energije.
Trajnost in energetska varnost sta bili prav tako v ospredju pogovorov. Voditelji so razpravljali o prehodu na čisto energijo, zaščiti sredozemskih morskih virov in ribjih staležev ter politikah podpore otokom v regiji. Hrvaški premier Andrej Plenković se je pred vrhom sestal tudi z von der Leyen in drugimi voditelji, pri čemer sta bili med obravnavanimi temami cenovna dostopnost energije in zanesljivost oskrbe ob nestabilnih razmerah na Bližnjem vzhodu.
Vrh se je končal s sprejetjem Splitske deklaracije, ki povzema skupne prednostne naloge držav MED9 in delo, opravljeno v času enoletnega hrvaškega predsedovanja. Srečanje je poudarilo vse večji pomen Sredozemlja v varnostnih, gospodarskih in geopolitičnih razpravah EU, Hrvaška pa je dogodek izkoristila tudi za dodatno utrditev svoje vloge povezave med Sredozemljem in srednjo Evropo.
