BDP na opravljeno delovno uro je bil v Albaniji leta 2025 ocenjen na 18,7 mednarodnega dolarja, kar je 4,1% manj kot leta 2024. Ta vrednost je tudi precej pod svetovnim povprečjem, ki ga ILO ocenjuje na 23,3 dolarja na uro.
Albanija zaostaja za vsemi drugimi gospodarstvi Zahodnega Balkana, za katera so na voljo primerljivi podatki. Bosna in Hercegovina je dosegla 26,3 dolarja na uro, sledijo Srbija z 29,8, Črna gora z 31,1 in Severna Makedonija s 34 dolarji. ILO za Kosovo* ne objavlja primerljivih podatkov.
Produktivnost dela meri vrednost proizvedenega blaga in storitev glede na količino časa, ki ga delavci porabijo za njihovo proizvodnjo. Nanjo vplivajo dejavniki, kot so tehnologija in avtomatizacija, naložbe, inovacije, izobraževanje in znanja delovne sile, pa tudi struktura gospodarstva ter sektorji, ki ustvarijo največji delež proizvodnje.
Razmeroma nizki stroški dela in visoka raven neformalne ekonomije v Albaniji so podjetjem tradicionalno dajali le omejene spodbude za vlaganja v avtomatizacijo in tehnologije, ki povečujejo produktivnost. Kadar delo ostaja razmeroma poceni, imajo podjetja manj razlogov za nadomeščanje ali dopolnjevanje človeškega dela s stroji in tehnologijo.
Pomemben dejavnik je tudi gospodarska struktura države. Postopno zmanjševanje pomena delovno intenzivnih panog, kot je proizvodnja oblačil, bi lahko ustvarilo priložnost za prehod v sektorje, ki lahko ustvarijo večjo gospodarsko vrednost na opravljeno delovno uro.
Razlika v produktivnosti je še posebej pomembna, ker so se plače v Albaniji v zadnjih letih zvišale. Višji stroški dela bi lahko sčasoma spodbudili podjetja k večjim vlaganjem v tehnologijo, znanje in učinkovitejšo proizvodnjo, da bi ohranila konkurenčnost.
Na svetovni ravni je razlika v produktivnosti še izrazitejša. Irska je zabeležila najvišji BDP na opravljeno delovno uro, in sicer 164,7 dolarja, sledi Luksemburg s 159,5 dolarja. Ti podatki kažejo tudi na pomen gospodarske strukture, saj imajo visoko produktivna gospodarstva praviloma večjo koncentracijo panog in storitev z visoko dodano vrednostjo.
Za Albanijo bo izboljšanje produktivnosti ključnega pomena ne le za konkurenčnost podjetij, temveč tudi za dvig življenjskega standarda in vzdržno rast plač. Brez močnejše rasti produktivnosti bi lahko višji stroški dela sčasoma povzročili dodaten pritisk na podjetja in omejili hitrost rasti realnih dohodkov.
