Prvi požar so zaznali 21. julija, ko so nadzorni sistemi podjetja Vojvodinašume odkrili talni gozdni požar na območju Deliblatski Pesak–Vrela. Čeprav so ogenj sprva spravili pod nadzor, ga je močan veter v naslednjih dneh večkrat znova razplamtel.
Razmere so se v začetku avgusta močno poslabšale. Ponovna aktivacija požara 5. avgusta se je zaradi izjemne vročine in močnega vetra hitro širila ter se nazadnje razvila v precej večji požar. Po podatkih Vojvodinašum neprekinjene gasilske operacije potekajo vse od tega datuma.
Do 21. avgusta je požar zajel več kot 3.500 hektarjev, s čimer je Deliblatska peščara postala najresnejše aktivno požarišče v Srbiji. Ogenj se je razširil proti območjem okoli Kajtasova in Grebenca, bližnje skupnosti pa so izpostavljene povečanemu tveganju. Občina Bela Crkva je iz previdnosti evakuirala tudi naselje Trujino.
V odziv je vključenih več sto ljudi. Dne 21. avgusta je pri gašenju požara v Peščari sodelovalo okoli 445 ljudi, med njimi 189 pripadnikov srbskih gasilsko-reševalnih enot. Iz zraka delujejo helikopterji, medtem ko gasilci, gozdarski delavci in prostovoljci nadaljujejo delo na terenu.
Obseg in dolgotrajnost požara sta spodbudila tudi mednarodno pomoč. Srbija je aktivirala mehanizem EU na področju civilne zaščite, pri gašenju pa pomagajo helikopterji in gasilci iz več evropskih držav. Romunija, Slovaška in Češka so zagotovile helikopterje Black Hawk, akciji pa so se pridružile tudi gasilske ekipe iz Nemčije in Romunije. Napoteno je bilo tudi rusko gasilsko letalo Il-76.
Gašenje je še posebej zahtevno zaradi izjemne vročine, suhe vegetacije in močnega vetra, ki lahko hitro znova zaneti tleča območja ter spremeni smer širjenja ognja. Oblasti so zato kot prednostno nalogo določile zaščito bližnjih naselij in človeških življenj, hkrati pa poskušajo požar zadržati znotraj zaščitenega območja.
Deliblatska peščara je posebni naravni rezervat in eno največjih celinskih peščenih območij v Evropi, znano po značilnih ekosistemih, gozdovih in bogati biotski raznovrstnosti. Dolgotrajen požar takšnega obsega zato predstavlja resno okoljsko grožnjo z možnimi posledicami za gozdove, prostoživeče živali, tla in širši ekosistem.
Kljub določenemu izboljšanju razmer oblasti opozarjajo, da močan veter in nadaljnje pomanjkanje obilnejših padavin ostajata razlog za veliko zaskrbljenost. Do 22. avgusta še vedno ni bilo dokončne ocene, kdaj bi bilo mogoče požar v celoti spraviti pod nadzor.
