Hrvaški register kulturnih dobrin zdaj vključuje 8.992 zaščitenih dobrin kulturne dediščine, je sporočilo ministrstvo za kulturo in medije. Od 1. julija register obsega 8.651 trajno zaščitenih območij, objektov in tradicij ter 341 dobrin pod začasno zaščito, kar poudarja izjemno kulturno raznolikost države.
Hrvaška ima ob približno 3,8 milijona prebivalcev približno eno zaščiteno kulturno dobrino na vsakih 425 prebivalcev, kar je ena največjih koncentracij v Evropi. Register zajema arheološka najdišča, srednjeveška mesta, renesančno in baročno arhitekturo, industrijsko dediščino ter bogato zbirko nesnovnih tradicij, pri čemer več kot 70% vpisanih dobrin predstavljajo nepremične kulturne dobrine.
Med najnovejšimi vpisi so poletna rezidenca Zamagna-Kisić v Dubrovniku, tradicija priprave sladkega poročnega kruha Podremanac-Vrapče in Spominski kompleks Krematorij v Zagrebu. Začasna zaščita je bila podeljena tudi arheološkim najdiščem v Brodsko-posavski županiji ter zgodovinskim stavbam v Pazinu in Grožnjanu.
Hrvaška ima tudi 31 vpisov kulturne dediščine na Unescovih seznamih, med njimi osem območij svetovne dediščine in 23 elementov nesnovne kulturne dediščine. Uradniki pravijo, da se register posodablja vsak dan, s čimer se zagotavlja, da novozaščitena območja in tradicije še naprej ohranjajo bogato zgodovinsko in kulturno zapuščino države za prihodnje generacije.
