Aleksandar Čupić, docent na Fakulteti za promet in prometno inženirstvo Univerze v Beogradu ter predstavnik Študentske liste, je bil danes, 19. novembra, s 140 glasovi izvoljen za predsednika Narodne skupščine Srbije, ki šteje 250 poslancev.
Izvolitev je sledila trem dnem parlamentarnega zasedanja in pomeni nov korak v političnem prehodu Srbije, potem ko je Študentska lista na predčasnih parlamentarnih volitvah oktobra osvojila absolutno večino.
Študentska lista je na volitvah 25. oktobra osvojila 140 poslanskih mandatov, volilna lista, povezana z Aleksandrom Vučićem, 103, predstavniki narodnih manjšin pa preostalih sedem.
Od študentskih protestov do vodenja parlamenta
Čupića je predlagala Študentska lista, opozicija pa je kandidirala Stojana Radenovića, ki je vodil prvo sejo parlamenta.
Nova parlamentarna večina je zrasla iz gibanja pod vodstvom študentov, ki se je razvilo po zrušitvi nadstreška železniške postaje v Novem Sadu novembra 2024. V nesreči je umrlo 16 ljudi, tragedija pa je sprožila proteste po vsej državi z zahtevami po odgovornosti in institucionalnih reformah.
Gibanje se je nato vključilo v volilno politiko ter povezalo akademike, strokovnjake, aktiviste in kandidate, izbrane na študentskih zborih.
Čupićeva izvolitev postavlja predstavnika tega gibanja na čelo srbske zakonodajne veje oblasti, medtem ko nova večina začenja predvolilne obljube pretvarjati v vladne politike.
Institucionalne reforme v ospredju
Študentska lista je obljubila krepitev odgovornosti institucij, boj proti korupciji ter večjo preglednost javne porabe in državnih pogodb.
Te zaveze imajo tudi gospodarske posledice. Javna naročila, predvidljivost predpisov, učinkovitost institucij in pravna država so ključni za naložbeno okolje Srbije in njene odnose z Evropsko unijo.
Kot predsednik Narodne skupščine bo Čupić vodil parlamentarne seje in nadziral organizacijo dela zakonodajnega telesa, medtem ko bo nova večina uresničevala svoj program.
Narodna skupščina mora izvoliti še podpredsednike, imenovati generalnega sekretarja in oblikovati parlamentarne odbore.
S konstituiranjem novega parlamenta se je v Srbiji začel ustavni rok za oblikovanje vlade, ki mora biti izvoljena v 90 dneh.
Naslednja faza političnega prehoda bo osredotočena na sestavo vlade in politike, ki jih namerava izvajati.


