Državni zbor Slovenije je sprejel zakonodajo, s katero se ustanavlja nov specializirani organ za pregon korupcije in organiziranega kriminala. Vlada trdi, da bo reforma okrepila sposobnost države za spopadanje z zahtevnimi oblikami finančnega in organiziranega kriminala.
Zakonodaja preoblikuje tudi sodni sistem, saj štiri obstoječe specializirane sodne oddelke nadomešča z enim Specializiranim sodiščem s sedežem v Ljubljani, ki bo kot prvostopenjsko sodišče pristojno za celotno državo. O pritožbah bo odločalo izključno Višje sodišče v Mariboru, Nacionalni preiskovalni urad pa bo moral začeti ali prevzeti preiskave kaznivih dejanj, ki sodijo v pristojnost SKOK-a.
Reforma je naletela na kritike predstavnikov pravosodja in levosredinske opozicije, predvsem zaradi pomislekov glede političnega vpliva in hitrosti njenega sprejemanja.
Po novem sistemu bi imel minister za pravosodje več diskrecije pri izbiri višjih tožilcev, medtem ko zloraba položaja — kaznivo dejanje, ki je pogosto povezano z javnimi funkcionarji in politiki — ne bi sodila v pristojnost SKOK-a. Kritiki zato trdijo, da spremembe morda ne bodo povečale učinkovitosti boja proti korupciji.
Vlada zakonodajo zagovarja kot pomembno izboljšavo sistema kazenskega pregona. Minister za pravosodje Mihael Zupančič je zavrnil pomisleke glede politizacije in poudaril, da politiki ne bodo odločali, katere primere bodo tožilci obravnavali niti kako bodo sodniki odločali. Novi sistem naj bi začel veljati 1. julija 2027, kar bo institucijam omogočilo dodaten čas za pripravo na prehod.
