Slovensko gospodarstvo v drugem četrtletju pospešilo s 5-odstotno rastjo

Slovensko gospodarstvo je v drugem četrtletju 2026 realno zraslo za 5,0% na medletni ravni, kar je najvišja stopnja rasti po začetku leta 2022 in Slovenijo uvršča med najhitreje rastoča gospodarstva EU, za katera so na voljo podatki

Najnovejši podatki Statističnega urada Republike Slovenije kažejo, da se je rast občutno pospešila s 3,2% v prvem četrtletju. BDP se je v prvi polovici leta v primerjavi z enakim obdobjem leta 2025 povečal za 4,1%.

Rast je v veliki meri poganjalo močno domače povpraševanje, ki se je povečalo za 5,9%, ob večji potrošnji gospodinjstev in občutnem povečanju investicij.

Gradbeništvo se je izkazalo za največje gonilo rasti, saj se je dodana vrednost v panogi medletno povečala za 15,9%. Investicije v stavbe in objekte so poskočile za 19%, pri čemer se je stanovanjska gradnja povečala za 5,8%, druge stavbe in objekti pa za 23,6%.

Okrepila se je tudi potrošnja gospodinjstev, ki je zrasla za 3,4%, kar je najhitrejša rast v zadnjih šestih četrtletjih. Posebej izrazita je bila rast izdatkov za trajne dobrine, ki so se povečali za 10,1%.

Investicije so ostale še en pomemben vir gospodarskega zagona, bruto investicije v osnovna sredstva pa so se povečale za 13,2%. Investicije v stroje in opremo so zrasle za 10,1%, izdatki za transportno opremo pa za 14,7%.

Povečala se je tudi slovenska zunanja trgovina, saj je izvoz blaga in storitev zrasel za 6,4%, uvoz pa za 7,6%. Hitrejša rast uvoza je kljub temu skupno rast BDP zmanjšala za približno pol odstotne točke.

Solidno rast so zabeležili tudi drugi pomembni sektorji. Dodana vrednost v trgovini, prometu in gostinstvu se je povečala za 5,2%, predelovalne dejavnosti pa so zrasle za 4,3% in dosegle najboljši rezultat v zadnjih 18 mesecih. Nadaljevala se je tudi rahla rast zaposlenosti, saj se je število zaposlenih medletno povečalo za 0,3% na 1,101 milijona.

Močni rezultati v prvi polovici leta so precej nad trenutnimi napovedmi gospodarske rasti Slovenije za celotno leto, ki se večinoma gibljejo okoli 2%. Kljub temu gospodarske institucije ostajajo previdne glede prihodnjih gibanj ter kot možna tveganja za nadaljnjo rast izpostavljajo negotovost na mednarodnih trgih, posledice vojne na Bližnjem vzhodu in vse pogostejše ekstremne vremenske pojave.

Imate novico ali zgodbo, ki bi jo želeli deliti? Pošljite nam e-pošto na info@connectingregion.com

Slovenija z aplikacijo eLastovka krepi konzularno zaščito v tujini

Aplikacijo je razvilo Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije. Uporabnikom omogoča prejemanje potisnih obvestil ob naravnih nesrečah,...

Konec neke dobe: proizvodnja Renault Clia v Sloveniji se je končala

Renault je uradno končal proizvodnjo Clia v svoji tovarni Revoz v Novem mestu, s čimer se je zaprlo eno...

Srbija mora slediti tempu revolucije umetne inteligence

Ob odprtju 21. Svetovnega kongresa ekonomistov v Beogradu je srbski predsednik dejal, da mora država slediti hitro razvijajočim se...

Ženske v srbskem sektorju IKT zaslužijo 16% manj kot moški

Ugotovitve izpostavljajo enega ključnih izzivov, s katerimi se sooča hitro rastoča srbska industrija informacijskih in komunikacijskih tehnologij. Čeprav ta...

Čadež: AI je generacijska priložnost za Srbijo

Predsednik Gospodarske zbornice Srbije Marko Čadež je na konferenci Business Summit 2026 v Ložionici, ki se je je udeležilo...
spot_img

Povezovanje odločevalcev v regiji Jadrana

The Region je več kot publikacija – je kraj, kjer se elita regije srečuje za vpoglede in priložnosti