Spremembe črnogorskih delovnih predpisov ženskam, ki imajo hude menstrualne bolečine in z njimi povezane zdravstvene težave, omogočajo do tri dni plačanega menstrualnega dopusta na leto. Ukrep je bil sprejet na podlagi predloga poslanke Pejović. Pobudo je navdihnila podobna zakonodaja v Španiji, ki je postala ena prvih evropskih držav, kjer je bil menstrualni dopust priznan kot zakonska pravica.
Pejović je vprašanje odprla v črnogorskem parlamentu in poudarila, da menstrualno zdravje ne bi smelo več ostati tema, o kateri se govori zgolj zasebno, temveč bi moralo biti priznano kot del širše razprave o zdravju žensk, delovnih pogojih in enakopravnosti.
Sprejetje ukrepa so zagovorniki pravic žensk pozdravili kot pomemben korak k ustvarjanju bolj vključujočega delovnega okolja. Podporniki poudarjajo, da ta ureditev ni privilegij, temveč priznanje, da lahko določena zdravstvena stanja močno vplivajo na vsakodnevno delovanje žensk in njihove poklicne obveznosti.
Poleg neposrednega vpliva na zaposlene naj bi odločitev prispevala tudi k večji ozaveščenosti o bolezenskih stanjih, povezanih z reproduktivnim zdravjem, ki pogosto ostanejo nediagnosticirana. Med njimi so sindrom policističnih jajčnikov (PCOS), endometrioza in maternični fibroidi.
Ta stanja niso odvisna od starosti in vse pogosteje prizadenejo ženske v različnih življenjskih obdobjih — od najstnic, ki so nedavno vstopile v adolescenco, do žensk v dvajsetih in tridesetih letih ter tistih, ki se približujejo perimenopavzi in menopavzi ali ju že doživljajo.
Pri številnih ženskah simptomi, povezani s temi stanji, vključujejo hude bolečine, neredne cikle, utrujenost in druge težave, ki so pogosto podcenjene ali napačno razumljene. Zdravstveni strokovnjaki in zagovorniki pravic žensk že dalj časa opozarjajo na pomen odpravljanja stigme ter spodbujanja zgodnejšega diagnosticiranja in zdravljenja.
Črna gora se je s tem korakom uvrstila med majhno skupino evropskih držav, ki menstrualno zdravje obravnavajo v okviru delovne zakonodaje, obenem pa odprla širšo regionalno razpravo o tem, kako se lahko delovna okolja bolje odzovejo na zdravstvene potrebe žensk.
Odločitev je povečala tudi pričakovanja, da bi lahko podobne pobude preučile še druge države Zahodnega Balkana. Zagovorniki poudarjajo, da primer Črne gore dokazuje pomen obravnavanja zdravja žensk kot vprašanja javne politike in ne kot zasebne zadeve ter da bi večja institucionalna podpora lahko izboljšala tako zdravstvene izide kot enakopravnost na delovnem mestu po vsej regiji.
