Ljubljana, Zagreb, Beograd, Podgorica, Sarajevo, Skopje in Tirana se soo\u010dajo z zelo razli\u010dnimi demografskimi, geografskimi in infrastrukturnimi izzivi. Nobena od prestolnic Zahodnega Balkana trenutno nima delujo\u010dega klasi\u010dnega sistema metroja. Zagreb se na primer ve\u010dinoma opira na tramvaje, avtobuse in primestno \u017eeleznico, medtem ko v ljubljanskem javnem prevozu prevladujejo avtobusi.<\/p>\n\n\n\n
Med prestolnicami v regiji ima Beograd <\/a>verjetno najmo\u010dnej\u0161e razloge za metro. \u0160tevilo prebivalcev, hitro \u0161irjenje predmestij, gost promet in geografska lega so ustvarili izjemen pritisk na obstoje\u010de omre\u017eje javnega prevoza. Mesto \u017ee ima razvejan avtobusni in tramvajski sistem ter primestno \u017eeleznico BG Voz, vendar si te storitve \u0161e vedno delijo velik del mestne povr\u0161inske infrastrukture z drugim prometom. BG Voz trenutno povezuje dele \u0161ir\u0161ega mestnega obmo\u010dja, med drugim Batajnico, Ov\u010do, Resnik in Mladenovac.<\/p>\n\n\n\n Projekt beograjskega metroja ni ve\u010d zgolj zamisel na papirju. Prva linija se razvija kot popolnoma avtomatiziran sistem, za\u010detni odsek pa bo povezoval Maki\u0161ko Polje in Karaburmo. Prva faza naj bi obsegala pribli\u017eno 15 kilometrov in 15 postaj, medtem ko je celotna Linija 1 na\u010drtovana v dol\u017eini 21,3 kilometra z 21 postajami. Alstomova pogodba za sistem metroja je vredna 915 milijonov evrov.<\/p>\n\n\n\n Projekt naj bi se gradil ve\u010d let, vendar to pri infrastrukturi tak\u0161nega obsega ni ni\u010d nenavadnega. Metroja ni mogo\u010de zgraditi \u010dez no\u010d. Pomembnej\u0161e vpra\u0161anje je, ali bo Beograd gradnjo metroja izkoristil kot prilo\u017enost za oblikovanje integriranega sistema javnega prevoza, namesto da bi ustvaril zgolj \u0161e eno lo\u010deno obliko prevoza.<\/p>\n\n\n\n Za manj\u0161e prestolnice pa gradnja podzemne \u017eeleznice zgolj zato, ker jo imajo najve\u010dja mesta na svetu, morda nima ne ekonomskega ne prakti\u010dnega smisla.<\/p>\n\n\n\n Ljubljana <\/a>je \u0161e posebej o\u010diten primer. Njeno razmeroma kompaktno urbano obmo\u010dje in \u0161tevilo prebivalcev pomenita, da bi lahko drago podzemno omre\u017eje stalo bistveno ve\u010d, kot bi prineslo koristi. Enako vpra\u0161anje se postavlja v Podgorici, Zagreb <\/a>pa je ve\u010dkrat razmi\u0161ljal o predlogih za metro ali hitri mestni prevoz, ne da bi se na koncu odlo\u010dil, da je klasi\u010dni podzemni sistem najbolj\u0161a re\u0161itev.<\/p>\n\n\n\n V teh mestih bi morala biti prednostna naloga morda predvsem to, da obstoje\u010di javni prevoz postane resni\u010dno konkuren\u010den osebnemu avtomobilu.<\/p>\n\n\n\n